Miran Blaha, 2002

4Logična posledica pravice do svobodnega ustanavljanja sindikatov je pravica do svobodnega včlanjevanja vanje, ki vključuje tudi negativno pravico do združevanja. Pravica ne včlaniti se v sindikat ali iz njega izstopiti, pomeni tudi prepoved obveznega članstva v sindikatu (kar bi bilo v naši veljavni ureditvi bolj problematično pri delodajalskih organizacijah, glej OdlUS VII, 124, U-I-290/96, Ur. l. 49/98: “36. Za odpravo ugotovljenih neskladnosti z Ustavo je US določilo rok enega leta od objave odločbe v Uradnem listu. V zakonodajnem postopku je bil že dan predlog za novo zbornično organiziranje gospodarskih subjektov. Zakonodajalec bo moral med ustavnodopustnimi izbrati in urediti najprimernejši model zborničnega organiziranja gospodarskih subjektov, nato pa svojo odločitev izvesti tudi v spremljajoči zakonodaji. V zakonodajnem postopku bo potrebno proučiti tudi ustreznost povezovanja funkcij zastopanja gospodarstva in delodajalcev. Kot opozarja teorija (glej npr. Novak/Kyovski/Jurančič, s. 45 in 118), je namreč obvezno članstvo v zastopstvu delodajalcev, predpisano z zakonom, v nasprotju z ratificiranimi mednarodnimi konvencijami MOD. Kolikor bo funkcijo zastopanja delodajalcev ločil od organizacijske oblike zastopanja gospodarstva, bo imel do poteka odložnega roka tudi dovolj časa, da posebej uredi zastopstvo delodajalcev.” Konvencija MOD št. 98 ščiti delavce proti diskriminaciji, ki bi ogrožala sindikalno svobodo na področju zaposlovanja (pogojevanje zaposlitve z nečlanstvom ali izstopom iz sindikata, odpust zaradi članstva v sindikatu oziroma sodelovanja v sindikalnih aktivnostih).