Pravica do sodnega varstva kot procesno jamstvo in ne jamstvo pravilne vsebinske odločitve
Aleš Galič, 2011
17Zagotovitev pravice do sodnega varstva je naloga vseh vej oblasti. Pri tem je bistveno, da varovanja človekovih pravic, vključno z obravnavano, ne gre jemati le kot obveznosti, da se država vzdrži ravnanj, ki bi posegala v človekove pravice ali jih omejevala, temveč jo varovanje človekovih pravic zavezuje tudi k aktivnemu ravnanju, s katerim ustvarja možnosti za čim učinkovitejše uresničevanje človekovih pravic (OdlUS XIV, 72, U-I-65/05, Ur. l. 92/05). Do kršitve pravice do sodnega varstva lahko pride z ukrepom zakonodajalca ali s sodbo sodišča v konkretnem primeru. Očitek o kršitvi pravice do sodnega varstva po 23. členu je v ustavnih pritožbah zelo pogost. Pri tem pa ustavni pritožniki pogosto pričakujejo, da bo US v okviru presoje morebitne kršitve pravice do sodnega varstva po 23. členu preizkušalo, ali je izpodbijana sodna odločba pravilna. Vendar je to pričakovanje neutemeljeno. V okviru presoje kršitve 23. člena US ne presoja pravilnosti in zakonitosti vsebinske odločitve sodišča. Kot pojasnjuje US, je pravica do sodnega varstva po 23. členu ustavno procesno jamstvo in domnevne kršitve te pravice ni mogoče utemeljevati z navedbo, da naj bi bila izpodbijana sodna odločba po vsebini napačna. Ali je odločitev sodišča pravilna, ni predmet presoje US (npr. sklep Up-376/05 z dne 31. 1. 2007). V delu, ki kršitev pravice do sodnega varstva utemeljuje z domnevno napačno vsebinsko odločitvijo sodišč, je ustavna pritožba zato nesklepčna (sklep Up-106/02 z dne 25. 4. 2002). Ta stališča ne kažejo le na opredelitev US glede meja preizkusa ustavne pritožbe (v procesnem smislu), pač pa neposredno določajo tudi vsebino same pravice do sodnega varstva kot ustavne pravice. Očitno je namreč, da US pravice do sodnega varstva po 23. členu ne razume v smislu »pravice do pravilne odločitve«. Takšna opredelitev US je tudi nujna, saj bi se v primeru, če bi pravico do sodnega varstva razumeli tako, da je ta pravica kršena vselej, kadar je odločitev pravdnega sodišča napačna, US postavilo v položaj nadaljnje instance v okviru pravdnega postopka in popolnoma zabrisalo mejo med rednim sodstvom in US ( sklep Up-344/01 z dne 25. 4. 2002).