Pravica do izjavljanja v postopku s pravnimi sredstvi
Aleš Galič, 2011
43Spoštovanje načela kontradiktornosti postopka mora biti zagotovljeno tudi v postopku s pravnimi sredstvi (OdlUS XVI, 90, Up-1266/05, l. 55/07). US je (s sklicevanjem na prakso ESČP; primer Beer proti Avstriji, 6. 2. 2001, 30428/96.) zato razveljavilo določbo 366. člena ZPP, ki je pritožbo zoper sklep uredil kot enostransko pravno sredstvo (OdlUS XV, 25, U-I-55/04 in Up-90/04, Ur. l. 43/06). Drugače kot pritožba zoper sodbo se namreč pritožba zoper sklep ni pošiljala nasprotni stranki in ta ni imela možnosti, da na to odgovori. US je utemeljilo, da mora stranka imeti možnost, da se sama odloči, ali navedbe v pritožbi terjajo njen odgovor ali ne. V nasprotnem primeru je ogroženo zaupanje strank v pravično sojenje, ki temelji predvsem na zavedanju strank, da so imele možnost izraziti svoja stališča glede vseh vlog, ki se nahajajo v spisu. Načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka ne more biti ustavno dopusten razlog za to, da se v postopku s pritožbo zoper sklep popolnoma izključi uporaba določb, ki stranki omogočajo odgovor na pritožbo. US pa je ob tem pojasnilo, da je izključitev možnosti odgovora na pritožbo še zlasti nesprejemljiva pri sklepih, s katerimi sodišče meritorno odloči o zadevi, pa tudi pri pomembnejših procesnih odločitvah. Glede na to omejitev je novela ZPP-D pravico do odgovora na pritožbo zoper sklep omejila na meritorne in (taksativno naštete) pomembnejše procesne sklepe (čl. 366/2 ZPP). S tem je verjetno vzpostavljeno ustrezno ravnotežje med ciljem ekonomičnosti in hitrosti postopka kot izrazom pravice do učinkovitega sodnega varstva na eni strani ter pravico do izjavljanja na drugi strani.
44Pravica do izjavljanja mora biti zagotovljena tudi v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, o katerih odloča Vrhovno sodišče, ne glede na to, da iz Ustave sicer ne izhaja obveznost zakonodajalca, da zagotovi tristopenjsko sojenje. Kot poudarja US, je zakonodajalec sicer prost pri odločitvi, ali bo za določene vrste sporov predvidel možnost revizije kot pravnega sredstva, ki zagotavlja dostop do vrhovnega sodišča. Vendar pa morata v primeru, če zakon pravno sredstvo revizije dopusti, tako zakonska ureditev kot ravnanje sodišča v revizijskem postopku zagotoviti spoštovanje ustavnih procesnih jamstev, med drugim tudi pravice do enakega varstva pravic po 22. členu (OdlUS XVI, 111, Up-2089/06 in U-I-106/07, Ur. l. 102/07).