Aleš Galič, 2011

49Zahteva po kontradiktornem postopku mora biti spoštovana v vseh postopkih in v vseh fazah postopka, tudi v postopku za izdajo začasne odredbe. Vendar je ob tem potrebno upoštevati posebnosti, ki izhajajo iz narave začasne odredbe – predvsem da gre za sredstvo zavarovanja ter da zato lahko doseže namen le, če je izdano v hitrem postopku, v določenih primerih tudi brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki. Tako iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja stališče, da je v postopkih za izdajo začasne odredbe dopustna takšna ureditev, ki kontradiktornosti ne zagotavlja pred izdajo sodne odločbe, pač pa naknadno, z vložitvijo ugovora zoper prvostopenjsko odločitev (Up-498/08 z dne 15.4.2008). US pa je tudi izreklo, da je ustavno sprejemljiva le ureditev, ki takšno naknadno vzpostavitev kontradiktornosti zagotavlja že na prvi stopnji (torej z ugovorom) in da zgolj možnost pritožbe (o kateri odloči višje sodišče) ni dovolj (OdlUS XI, 110, Up-410/01, Ur. l. 20/02).

50Pri izdaji začasnih odredb sicer zadošča, da sodišče brez polnega dokaznega postopka in s stopnjo verjetnosti ugotovi okoliščine, ki jih utemeljujejo. Večja previdnost pa je potrebna pri začasnih odredbah, s katerimi se odloča o vzgoji, varstvu in preživljanju otrok, ki kljub svoji začasni naravi pogosto ostajajo v veljavi dalj časa. Izdaja začasne odredbe mora (tudi) v teh postopkih ostati omejena na nujne primere, ko sodišče ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda ali da bi lahko prišlo do nasilja. Sodišče jo torej izda le, če ugotovi, da so v konkretnem primeru podani razlogi o ogroženosti otroka, ki narekujejo, da je v vprašanje njegove dodelitve treba poseči z začasno odredbo že med samim postopkom (Up-498/08 z dne 15. 4. 2008).