Jadranka Sovdat, 2002

12Člani predstavniškega telesa pridobijo to lastnost z izvolitvijo. Potrditev poslanskega mandata pa je avtoritativna ugotovitev, da je bil poslanec veljavno izvoljen, torej izvoljen na zakonit način (Grad–2000, s. 84). Tedaj poslanec lahko začne izvrševati svojo funkcijo. Potrditev poslanskih mandatov je pogoj, da se DZ konstituira.

13Z določbo 3. odst. 82. člena je ustavodajalec delno odstopil od pravila, da je le parlament lahko tisti, ki preveri pravilnost izvolitve posameznega poslanca. Na podlagi spoznanja, da poslanci ne morejo odigrati vloge volilnega sodnika, je bila tudi v našo ureditev vnesena sodna kontrola pravilnosti pridobitve mandatov. Vendar ne po zgledu na francosko ali angleško ureditev, kjer je ta vloga v celoti zaupana sodnikom, temveč po zgledu na nemško ustavno ureditev mandate potrjuje sam parlament, zoper njegove odločitve pa je dovoljena pritožba na US. Kljub temu bomo postopek pred US poimenovali volilni spor. Ta v bistvu predstavlja sklepno fazo v sodnem varstvu aktivne in pasivne volilne pravice pri posameznih volitvah. Pred tem se varuje volilna pravica v dveh vrstah sodnih postopkov: v zvezi z ugotavljanjem obstoja aktivne volilne pravice in v zvezi z zakonitostjo potrjevanja kandidatur.

14Ko gre za sodno varstvo v zvezi z ugotavljanjem obstoja volilne pravice, pa tudi za sodno varstvo v fazi potrjevanja kandidatur, je v ospredju predvsem subjektivni značaj volilne pravice. Vendar morajo imeti pristojni organi, ki odločajo v navedenih postopkih, vselej pred očmi tudi drug – kolektivni vidik volilne pravice. V postopku ugotavljanja obstoja volilne pravice lahko vsakdo varuje svojo volilno pravico, istočasno pa je odprt populacijski zahtevek za popravo volilnega imenika. Enako velja tudi pri sodni kontroli zakonitosti odločanja o potrditvi kandidature, kjer je sicer v ospredju varovanje pasivne volilne pravice kandidatov, čeprav je na drugi strani pravica predlagati kandidate po svoji vsebini odraz aktivne volilne pravice. To sodno varstvo je prilagojeno naravi volilnega postopka, ki se mora odviti v časovno določenih kratkih rokih. Zato morajo vsi subjekti, ki sodelujejo v volilnem postopku, svoje ravnanje prilagoditi temu. V končni fazi, ko so volitve opravljene, pa v volilnem sporu drugi vidik volilne pravice, to je njena kolektivna narava, celo prevlada. Volilni sodnik zagotavlja kontrolo pravilne sestave parlamenta, ki mora biti verodostojen odraz izražene volje volivcev, ne pa varstvo subjektivne pravice posameznikov, pa čeprav bi bila volilna pravica posameznika še tako grobo kršena. Če posamezna kršitev ne bi mogla vplivati na volilni izid, je volilni sodnik ne more sankcionirati.

15Ker se v dosednji praksi US še ni ukvarjalo z vsebinskimi kriteriji volilnega spora, omenjamo na tem mestu temeljne kriterije, na podlagi katerih se presojajo kršitve v francoski in nemški sodni praksi. V Franciji (kjer opravlja vlogo volilnega sodnika pri legislativnih volitvah Conseil constitutionnel, ki ima sicer tudi ustavnosodne pristojnosti) se pri presoji nepravilnosti upošteva teža nepravilnosti, njihov obseg, obnašanje različnih kandidatov, možnost odgovora v primeru osebnega napada ali lažnih izjav v zadnjih urah in odmik volilnih glasov, ki ločijo izvoljenega kandidata od kandidata, ki je bil uvrščen na drugo mesto (Philip, s. 72–73). Po doslej sprejetih stališčih nemškega Zveznega ustavnega sodišča gre poseg v obstoječe volitve lahko samo tako daleč, kolikor to terja teža storjene napake, pri tem pa veljajo tri temeljna pravila: (1) napake, ki niso vplivale na voljo volivcev, ne vodijo k ugotovitvi neveljavnosti volitev, (2) ni dopustna ugotovitev neveljavnosti, če je možna računska izboljšava in (3) ni absolutne kršitve v volilnem postopku (Maunz/Dürig, s. 8–9).

16Sodna kontrola pravilnosti sestave predstavniškega telesa mora biti opravljena v določenem času po volitvah. Tu sicer ne gre za takšno časovno omejenost kot v fazi kandidiranja, ko volilni postopek še teče. Vendar pa je treba z namenom, da se zagotovi čimprejšnje polno delovanje parlamenta, te postopke končati v primernem roku po volitvah (šest mesecev po volitvah je šteti še za primeren rok).

17Ustavodajalec glede pritožbe na US v celoti napotuje na zakonsko ureditev.