Posegi v komunikacijsko zasebnost za potrebe drugih postopkov (prekrškovnega, upravnega, civilnega, inšpekcijskega)
Goran Klemenčič, 2011
58Višja raven zaščite komunikacijske zasebnosti po 37. členu v primerjavi s tujimi ureditvami se kaže tudi v tem, da neposreden poseg vanjo za potrebe prekrškovnega, inšpekcijskega, upravnega ali civilnega postopka ustavno ni mogoč. Ustava je glede tega nedvoumna: poseg v komunikacijsko zasebnost je pod določenimi pogoji dopusten zgolj za potrebe kazenskega postopka in varnosti države. Tega ne more preseči niti morebitna zakonska ureditev, ki bi npr. tak poseg v inšpekcijskem postopku dovoljevala na podlagi sodne odredbe. Glede na obseg varstva komunikacijske zasebnosti, ki ne vključuje samo vsebine komunikacije, ampak tudi prometne podatke, torej razen za potrebe kazenskega postopka in varnosti države, ni dopustno v upravnem, civilnem, prekrškovnem, delovnopravnem, disciplinskem ali inšpekcijskem postopku neposredno pridobiti npr. podatkov o telefonskem prometu ali prometnih podatkov, povezanih s komuniciranjem preko interneta, če bi se s tem poseglo v utemeljeno pričakovanje zasebnosti posameznika. Tega ustavnoskladno ne more predpisati niti zakonodaja. Lahko pa so taki podatki uporabljeni, če so v omenjenih postopkih, če so že bili pridobljeni npr. v kazenskem postopku, izpolnjeni pogoji za posredovanje in obdelavo osebnih podatkov. Pri tem pa je potrebno ločevati med komunikacijsko in informacijsko zasebnostjo. Omenjena relativno stroga omejitev velja za komunikacijsko zasebnost. Komunikacija na odprtem spletnem forumu ali na odprtem spletnem socialnem omrežju na primer ni komunikacija, na kateri lahko posameznik pričakuje komunikacijsko zasebnost in ne sodi pod okrilje 37. člena. Če je podana zakonska podlaga, je zato mogoče – ob izpolnjevanju pogojev iz 38. člena – tudi za omenjene postopke pridobiti npr. prometne podatke, kot so IP številka računalnika, iz katerega je bilo določeno sporočilo posredovano na spletni forum.
Literatura k členu:
Agre/Roienberg (ed.), Technologv and Privacv, The New Landscape, The MIT Press, Cambridge 1998;
Burkell, ‘Deciding for Ourselves: Some Thoughts on the Psychology of Assessing Reasonable Expectations of Privacy’, Canadian Journal of Criminology & Criminal Justice 50 (3) 2008;
DeCew, In pursuit of Privacv – Law, Ethic and the Rise of Technologv, Corncll Universitv Press 1997;
Jenull, Preiskovanje komunikacijske zasebnosti, PP 10/15, 2009;
Jordan, Decrypting the Fourth Amendment: Warrantless NSA Surveillance and the Enhanced Expectation of Privacy Provided by Encrypted Voice over Internet Protocol, Boston College Law Review, maj 2006;
Kovačič, Nadzor in zasebnost v informacijski družbi, FDV 2006;
Makarovi, Ustavno varstvo zasebnosti komunikacijskih naprav v inšpekcijskih in prekrškovnih postopkih, Zbornik 6. dnevov prekrškovnega prava, GV 2011;
Podpečan, Veliki brat je v vaši pisarni, PP 19, 2007;
Schoeman, Privacv and Social Freedom, Cambridge Universitv Press, 1992;
Solove, Reconstructing Electronic Surveillance Law, George Washington Law Review 72, 2004;
Solove, Understanding Privacy, Harvard University Press, 2008;
Teršek, Ustavnopravna analiza razmerja med 35. in 37/2. členom Ustave RS , PP 10, 2003;
Trechsel, Human Rights in Criminal Proceedings, Oxford University Press 2006;
Vuksanović, Nekateri aktualni problemi komunikacijske zasebnosti, Nadzor telekomunikacij, PP, 26/33;
Zalar, A.: (Tele)komunikacijska zasebnost v sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice, PP 14, 2000;
Zupančič B. M. et al., Ustavno kazensko procesno pravo, 3. izdaja, Ljubljana 2000;
Žirovnik, (Ne)potrebnost stranskih žrtev pri zakonitih posegih v (tele)komunikacijsko zasebnost, PP 23, 2010.