Rajko Pirnat, 2002

13Pri tej obliki je vsebina javnega pooblastila upravna funkcija, ki se izvršuje z realnimi dejanji. Tudi pri tej obliki je treba upoštevati, da je vsebina javnega pooblastila izvrševanje javne oblasti. Tako na dejstvo, da gre za tovrstno javno pooblastilo, kaže zlasti okoliščina, da so njegova vsebina realna dejanja, ki so v skladu s predpisi upravne naloge (vodenje uradnih evidenc, izvajanje upravnega nadzora), ali da se pri njihovem izvrševanju neposredno uporablja fizična prisila, kar je tradicionalno monopol državnih organov, kot so npr. pooblastila varnostnih služb in varnostnikov po 17. členu Zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja – ZZVO (Ur. l. 32/94, 23/97 in 9/98).

14Posebno vprašanje je, ali je javno pooblastilo upravljanje državne lastnine. US je v odločbi OdlUS IV, 88, U-I-176/94, Ur. l. 65/95 v obrazložitvi menilo, da je to lahko vsebina javnega pooblastila (»14. Z nepremičninami in drugim premoženjem RS upravlja Vlada, če glede posameznih nepremičnin s posebnim zakonom ni določeno drugače (2. odst. 5. člena Zakona o Vladi RS). Gre za neoblastno funkcijo države, ki je z javnim pooblastilom po ZSKZ prepuščena v izvajanje Skladu. […]«) Vendar to stališče zanemarja v upravnopravni doktrini splošno sprejeto delitev ravnanja države in njenih organov na ravnanje ex iure imperii in ravnanje ex iure gestionis. Upravljanje državnega premoženja nedvomno ni oblastno ravnanje, pač pa v okviru tega ravnanja državni organi ravnajo kot vsak drug lastnik.