Rajko Pirnat, 2002

7Ta oblika obsega pravico nosilca javnega pooblastila, da s svojim splošnim (abstraktnim) aktom na obvezen način, torej kot obvezno pravo, ureja neka vprašanja oziroma razmerja. Ali gre za splošni akt, ki je izdan za izvrševanje javnih pooblastil, je treba ugotoviti v vsakem konkretnem primeru, in tudi ugotoviti, kateri del splošnega akta je izdan za izvrševanje javnega pooblastila. Ugotoviti je treba, v kolikšni meri neka pravila splošnega akta učinkujejo kot javno pravo, torej da njegove norme veljajo za naslovnike teh norm ne glede na to, ali se oni s tem vsaj posredno strinjajo in jih sprejemajo. To so vsi akti organizacij z zunanjo veljavnostjo, torej splošni akti, katerih uporabi se osebe zunaj neke organizacije ne morejo izogniti, enak značaj pa imajo tudi akti z zgolj interno veljavnostjo, če je članstvo v organizaciji obvezno. Glede na to ni ustrezna praksa US, po kateri akte, ki določajo različne cene in tarife monopolnih dejavnosti, šteje za akte poslovanja, saj se uporabi teh aktov naročniki oziroma uporabniki ne morejo izogniti. Tako npr. je US odločilo v OdlUS IV, 13, U-I-28/94 z dne 16. 2. 1995: »Sklep Sveta RTV o naročnini nima narave predpisa tudi, ne narave splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, temveč je akt poslovanja. Za presojo takšnih aktov pa US ni pristojno.«; ali v OdlUS II, 64, U-I-30/93 z dne 8. 7. 1993: »Sklep delavskega sveta podjetja o objavi cen komunalnih storitev in sklep izvršnega sveta skupščine posebne družbenopolitične skupnosti, s katerim je del cene za določeno komunalno storitev namensko opredeljen, nista predpisa in tudi ne splošna akta, izdana za izvrševanje javnih pooblastil; US zato ni pristojno za njuno oceno.«

8Po drugi strani pa je akt Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki je določal višino zakupnine in druge pogoje zakupa kmetijskih zemljišč, štelo US za akt, izdan po javnem pooblastilu, čeprav je šlo za upravljanje državne lastnine, kar bi po splošnem pojmovanju moral biti akt poslovanja, saj ta sklad ni edini subjekt, ki daje zemljišča v zakup – OdlUS IV, 88, U-I-176/94, Ur. l. 65/95: »[…] V skladu s 121. členom zakon lahko da raznim organizacijam in posameznikom “javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij državne uprave”, torej tudi pooblastilo za izdajanje predpisov za izvrševanje zakona. Glede na to določba 17. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov – ZSKZ ni v neskladju z Ustavo. Ker je možno opravljanje vseh dejavnosti, ki jih je Skladu naložil Zakon, šteti za izvrševanje javnega (zakonskega) pooblastila v širšem smislu, torej ne v smislu javnega pooblastila za opravljanje zgolj oblastvenih funkcij uprave, kot je izdajanje odločb in predpisov, tako se je pojem javnega pooblastila pri nas doslej večinoma razlagal (čeprav ga 121. člen tako ne omejuje), niti ni nujno, da bi izpodbijani pravilnik morali formalno šteti za izvršilni predpis, izdan po javnem pooblastilu, ampak ga je v smislu pete alinee 1. odst. 160. člena Ustave možno šteti tudi za “splošni akt, izdan za izvrševanje javnega pooblastila”.

9S stališčem US o neoblastnih funkcijah uprave kot vsebini javnega pooblastila se ni mogoče strinjati. Le v primeru, da se v okviru neoblastne funkcije skriva tudi splošni akt prisilne narave (v navedenem primeru je izpodbijani akt verjetno bil tak, saj se je nanašal na veliko število že obstoječih zakupnih razmerij in se mu zakupniki niso mogli izogniti; vendar je obrazložitev US v tem delu pomanjkljiva), je treba šteti, da gre za javno pooblastilo.