Franc Testen, 2011

4Položaj strank v sodnem postopku, v katerem uveljavljajo protiustavnost gornje premise, se je pomembno spremenil po tistem, ko je US zaostrilo razlago pravnega interesa kot procesne predpostavke za vložitev pobude (OdlUS XVI, 82, U-I-275/07, Ur. l. 110/07). Vprašanje, ali bo sodišče prekinilo sodni postopek in vložilo zahtevo pred US, je postalo tudi praktično pomembno. Stranka v takšnem primeru ne more več vložiti pobude – od odločitve sodišča je odvisno, ali se bo vprašanje znašlo pred US na podlagi njegove zahteve, ali pa bo morala stranka čakati na izpolnitev procesnih predpostavk za vložitev pobude, dokler v njeni zadevi (očitno na podlagi zanjo ustavno sporne zakonske določbe) ne bo odločeno v vseh razpoložljivih sodnih postopkih na vseh stopnjah.

5Sodišče ni dolžno vedno, kadar katera od strank tako predlaga, prekiniti postopka in zahtevati presoje skladnosti zakona z Ustavo. To pa ne pomeni, da sme sodišče, kadar ne soglaša z oceno stranke, vprašanje zatrjevane protiustavnosti zakona v obrazložitvi svoje odločitve prezreti. US je o tem izreklo, da je sodišče dolžno resne in ustrezno obrazložene navedbe stranke glede domnevne protiustavnosti zakona, ki predstavlja pravno podlago za odločitev v zadevi, vzeti na znanje ter pretehtati njihovo utemeljenost. Če sodišče, ki meni, da zakon ni v neskladju z Ustavo, na resne in dovolj obrazložene argumente stranke v zvezi s tem sploh ne odgovori, gre lahko za kršitev pravice do izjavljanja v postopku (iz katere izhaja tudi obveznost sodišča do opredelitve) po 22. členu Ustave (OdlUS XVII, 21, U-I-275/06, Ur. l. 62/08). Treba je omeniti, da je šlo v tej zadevi za primer, ko je stranka z enakimi argumenti izpodbijala zakon pred US. Navedeni razlogi US še toliko močneje veljajo potem, ko je US zaostrilo razlago procesne predpostavke pravnega interesa za vložitev pobude. Naloga ustavnopravne ocene je sedaj še v večji meri in z večjo odgovornostjo pred rednim sodiščem. Kakšna je ustavnopravna teža te naloge, je US povedalo tudi v sklepih, kjer je uveljavilo to, strožjo razlago pravnega interesa: … svoje ugovore v zvezi z ustavnostjo zakona bo … naslovil na sodišča, … ki bodo morala skladno z 22. členom Ustave takšne njegove ugovore argumentirano zavrniti, bodisi, če se bodo z njimi strinjala, po 156. členu Ustave prekiniti postopek (OdlUS XVI, 82, U-I-275/07, Ur. l. 110/07). Redno sodišče bo moralo v takih primerih ne glede na to, ali ga bo stranka s svojimi argumenti prepričala ali ne, razlagati tudi Ustavo in svojo razlago obrazložiti.