Pojmovanja načel dednega prava
Karel Zupančič, 2011
38Naše dedno pravo izhaja iz dveh temeljnih načel. To so: svoboda oporočnega razpolaganja (svoboda testiranja) in dedovanje v družini. Ti načeli izražata pravnopolitično vrednotenje v dednem pravu; njuno uresničevanje deloma zagotavlja tudi ustava.
39V (tuji) literaturi se pogosto omenja tudi načelo zasebnega dedovanja (gl. Brox/Walker, Erbrecht, 2007, s. 13 in nasl.; Leipold, v: Münchener Kommentar zum BGB, 9. zvezek, Erbrecht, §§ 1922–2385, izd. 2004, s. 10, 11): premoženje zasebnika preide ob njegovi smrti na zasebnika; država praviloma pri dedovanju ni udeležena. S tem se utrjuje in varuje zasebna lastnina in zasebna avtonomija (avtonomija posameznika pri oblikovanju lastnih pravnih razmerij); premoženje, ki ga je zapustnik ustvaril, gre ob njegovi smrti osebi/osebam, ki jo/jih je on določil z oporoko, ali njegovim svojcem na podlagi zakona. Državi (fiskusu) pripade zapuščina samo izjemoma: tedaj, kadar ni nobene osebe, ki bi bila poklicana k dedovanju bodisi na podlagi oporoke bodisi na podlagi zakona (v našem pravu: zapuščina brez dediča postane lastnina RS, 9. člen ZD).
Kljub temu, da zapuščina le izjemoma preide na državo pa ta sicer participira na zapustnikovem premoženju; ne kot dednopravni upravičenec, temveč kot davčni upnik: gre ji davek na dediščino, katerega so praviloma oproščeni samo dediči prvega dednega reda. Država je seveda lahko tudi dedič na podlagi oporoke – tako kot vsak druga pravna oseba.
40Nekateri pisci upravičeno kritizirajo uvrstitev zasebnega dedovanja med načela dednega prava. Pripisujejo mu večjo pomembnost: v zasebnem dedovanju se dejansko izraža pravica do dedovanja, zagotovljena z Ustavo. Argument: pravna ureditev, ki bi predpisala, da preide zapustnikovo premoženje načelno in ne samo izjemoma na državo, ne bi pravice do dedovanja samo modificirala, temveč bi jo docela odpravila. S tem pa bi odločilno posegla tudi v zasebno lastnino. (Glej Otte, v: von Staudingers Kommentar zum BGB, s. 23.) Iz tega razloga velja tudi za naše pravo, da zasebno dedovanje ni načelo, ampak trdno jedro dedovanja kot ustavne pravice.
Literatura k členu:
Dodatna literatura (pravica do dedovanja):
Breznik et al., Zakon o denacionalizaciji s komentarjem, 2. dop. izd., Ljubljana, 2000;
Brox/Walker, Erbrecht, 22. izd., Köln 2007;
Crnić et al., Novo nasljednopravno uređenje, Zagreb 2003;
Ebenroth, Erbrecht, München 1992; Finžgar, Dedno pravo Jugoslavije, Ljubljana 1962;
Gavella, Nasljedno pravo, Zagreb 1990;
Hatapka, Perspectives for Judicial Cooperation in Family Matters, v: Current Developments in European Family Law and Law of Succession, Trier 2006;
Jelačin, Dedovanje denacionaliziranega premoženja, PP 4, 1999, s. 13, 14;
Juhart et al., Stvarno pravo, Ljubljana 2007;
Kerridge/Parry/Clark, The Law of Succession, Eleventh Edition, London 2002;
Sladič, O problematiki osebnega stečaja in stečaja zapuščine, PP 26, 2008, s. VIII; Kežmah, Stečaj zapuščine in odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove, PiD 6–7, 2008, s. 1536–1547;
Končina Peternel, Oblikovanje tožbenih zahtevkov za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, PiD 6–7, 2008, s. 1548–1559;
Končina Peternel, Osebna sposobnost fizične osebe v civilnem pravu, PiD 6–7, 2003, s. 1759 in nasl.;
Kreč/Pavić, Komentar zakona o nasleđivanju, Zagreb 1964;
Lange-Kuchinke/Kurt, Lehrbuch des Erbrechts, 4. izd., München 1995;
Langenfeld., In der Testamentgestaltung lebt das Erbrecht, ZEV (Zeitschrift für Erbrecht und Vermögensnachfolge) 10, 2007, s. 453–458;
Lehmann – Schulz, ZEV-Report, Zivilrecht, ZEV (Zeitschrift für Erbrecht und Vermögensnachfolge) 7, 2009, s. 337;
Leipold, v: Münchener Kommentar zum BGB, Band 9, Erbrecht, §§ 1922–2385, izd. 2004, s. 10, 11;
Malaurie, Les successions, les libéralités, Paris 2004;
Münchener Kommentar zum Bürgerlichen Gesetzbuch, Band 9, Erbrecht, §§ 1922–2385 (Red. Schlichting), München 2004;
Otte, 10 Jahre ZEV: Die Entwicklung des Erbrechts von 1994 bis 2003, ZEV (Zeitschrift für Erbrecht und Vermögensnachfolge) 2004/1, s. 9–13;
Otte, v: von Staudingers Kommentar zum BGB, 5. knjiga, Erbrecht; Einleitung: §§ 1922–1966, Berlin 2000, s. 23;
Otte, 10 Jahre ZEV: Die Entwicklung des Erbrechts von 1994 bis 2003, ZEV (Zeitschrift für Erbrecht und Vermögensnachfolge) 2004/1, s. 9–13;
Ozimek, Prenos dela pristojnosti v zapuščinskem postopku na notarje (kritična analiza slovenskega predloga), v: VI. dnevi Civilnega prava, Portorož 2008, s. 72–79;
Pintens, Harmonisierung im europäischen Familien- und Erbrecht, FamRZ (Zeitschrift für das gesamte Familienrecht) 2005/19, s. 1598–1603;
Požun, Krog dedičev denacionaliziranega premoženja, PP 4, 1998, s. 10, 11;
Rijavec, Dedovanje, Procesna ureditev, Ljubljana 1999;
Rijavec, Urejanje dednih zadev – prenos pristojnosti na notarje, PP 13, 2000, s. I–VII;
Rozman, Prenos dela pristojnosti v zapuščinskem postopku na notarje, v: VI. dnevi civilnega prava, Portorož 2008, s. 66–71;
Rummel, Kommentar zum Allgemeinen bürgerlichen Gesetzbuch, Manz, Dunaj 1990;
Sladič, O problematiki osebnega stečaja in stečaja zapuščine, PP 26, 2008, priloga s. VIII;
Staudingers Kommentar zum Bürgerlichen Gesetzbuch, Fünfter Buch, Erbrecht, Einleitung: §§ 1922–1966, Neubearbeitung (Red. Otte), Berlin 2002;
Šinkovec/Tratar, Veliki komentar zakona o dedovanju s sodno prakso, Primath 2005;
Šturm (ur.), Komentar Ustave RS, Ljubljana 2002;
Tičar Bešter, Centralni register oporok, PiD 6–7, 2008, s. 1560–1576;
Ude, Uvodna pojasnila, v: Zakon o denacionalizaciji, 2. izd., Ljubljana 1992;
Vedriš/Klarić., Građansko pravo, Zagreb 2004;
Wedam Lukić/Polajnar Pavčnik, Nepravdni postopek, zakon s komentarjem, Ljubljana 1989;
Zupančič, K./Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, 3. sprem. in dop. izdaja, Ljubljana 2009;
Zupančič, K/Žnidaršič, Zapuščina brez dedičev, PP 24, 2005, s. 16–18;
Zupančič, K., Člen 81 ZDen in pravila o razlagi oporoke, PP 28, 1993, s. 9 in sl.;
Zupančič, K., Dedno pravo, 2. izd., Ljubljana 1991; Zupančič, K., Dedovanje podjetniškega premoženja, Ljubljana 2006;
Zupančič, K., Dedovanje, z uvodnimi pojasnili, 8. sprem. in dop. izdaja, Ljubljana 2005;
Zupančič, K., Fidejkomisarična substitucija, PP 10. 2004, s. 9–11;
Zupančič, K., Omejitev svobode testiranja z ustanovo nujnega deleža, PP 19, 2003, s. I–IV;
Zupančič, K., Posebno vprašanje v zvezi s krogom dedičev denacionaliziranega premoženja, PP 21, 1998, s. 10, 11;
Žejn, Dedovanje po preminulem članu agrarne skupnosti, PP 28, 2009, s. 18;
Žejn, Dedovanje premoženja članov agrarnih skupnosti, mag. delo na Pravni fakulteti v Ljubljani, 2009;
Žnidaršič Skubic et al., Reforma dednega prava, upoštevaje novejše evropske trende, Inštitut za primerjalno pravo, Pravna fakulteta, Ljubljana 2005;
Žnidaršič Skubic, Dedna pogodba, ZZR 65, 2005, s. 371–393;
Žnidaršič Skubic, Dedovanje istospolnih partnerjev, PP 27, 2007, s. 15–16;
Žnidaršič Skubic, Dedovanje v istospolni partnerski skupnosti, PiD 6–7, 2008, s. 1526–1535