Renata Zagradišnik, 2011

20Iz ustavnosodne presoje izhaja, da US široko pojmuje pogoje za ustanavljanje gospodarskih subjektov. Tako je treba po mnenju US pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij razumeti tako, da ne obsegajo le formalnih in materialnih pogojev za ustanovitev gospodarske organizacije (finančni, tehnični, delovno-varstveni, sanitarno-higienski, ekološki in drugi pogoji), temveč sodi mednje tudi določanje pravnoorganizacijskih oblik za opravljanje gospodarske dejavnosti in temeljnih značilnosti teh oblik  Z zakonom urejena tipologija gospodarskih subjektov je nujna za pravno ureditev trga ter za odvijanje pravnega prometa in s tem za pravno varnost (OdlUS III, 101, U-I-49/94). Svobodna gospodarska pobuda namreč ne zagotavlja posameznikom, da bi uresničevali gospodarsko pobudo prav v takšnih statusnih oblikah oziroma v gospodarskih družbah s prav takšnimi značilnostmi, kot so si jih sami avtonomno določili (OdlUS XIII, 65, U-I-199/02, Ur. l. 124/04, 23. tč). Prav nasprotno, gospodarski subjekti se lahko ustanavljajo in preoblikujejo le v tistih oblikah in po tistih pravnih poteh, ki so izrecno določene (OdlUS XIV, 50, U-I-127/03, Ur. l. 68/05).

21OdlUS XI, 60, U-I-306/98, Ur. l. 37/02: Zakon o graditvi objektov je na novo določil krog subjektov in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati za izvajanje dejavnosti projektiranja. V krog subjektov, ki lahko opravljajo dejavnost projektiranja, niso bile vključene pobudnice, ki so po pravno-organizacijski obliki zadruge. US je med drugim pojasnilo, da ne gre za poseg v svobodno gospodarsko pobudo, če zakonodajalec s posebnim zakonom omeji opravljanje gospodarske dejavnosti na določene subjekte glede na njihovo pravno-organizacijsko obliko. V kakšnem obsegu in pod katerimi pogoji bo zakonodajalec določil omejitve za opravljanje posameznih gospodarskih dejavnosti, pa je odvisno od posebnosti posameznih dejavnosti in subjektov, ki naj bi jih opravljali. Po oceni US je bila določitev subjektov, ki lahko opravljajo dejavnost projektiranja, sprejeta zaradi varstva javne koristi, ki zahteva, da določen gospodarski subjekt opravlja svojo dejavnost v skladu z namenom, zaradi katerega je bil ustanovljen.

22OdlUS XI, 211, U-I-135/00, Ur. l. 93/02: V eni izmed bolj kontroverznih odločb je US presojalo ureditev osebne odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih družb, ki se bodisi niso ustrezno preoblikovale bodisi niso imele premoženja. Presodilo je, da lahko zakonodajalec predpiše nove oblike oziroma tipe gospodarskih organizacij in pri tem postavi zahteve in roke za prilagoditev obstoječih gospodarskih subjektov novi zakonodaji, v končni posledici pa tudi likvidacijo oziroma izbris tistih pravnih oseb, ki svoje organiziranosti v določenem roku ne bi prilagodile novi ureditvi, če pri tem upošteva zlasti načelo varstva zaupanja v pravo in enakosti pred zakonom. V delno odklonilnem in delno pritrdilnem ločenem mnenju je sodnica Wedam Lukić drugače kot US izbris družbe, ki je bila ustanovljena v skladu zakonom, ocenila kot poseg v svobodno gospodarsko pobudo, saj je obstoj družbe temeljni pogoj za to, da se ta pravica sploh lahko uresničuje. Spremembo položaja družbenika pa je označila za poseg v njegov pravni položaj, kot ga je pridobil ob ustanovitvi družbe, in ne samo v njegovo pričakovanje, da mu ne bo treba odgovarjati za obveznosti družbe. Zato bi bilo treba po njenem mnenju izpodbijano ureditev preizkusiti kot poseg v pravici iz 74. in 33. člena in ne le z vidika kršitve načela zaupanja v pravo (2. člen).

23OdlUS XIII, 65, U-I-199/02, Ur. l. 124/04: Predmet presoje je bila prepoved statutarnega omejevanja glasovalnih pravic iz delnic, s katerimi se trguje na organiziranem trgu (t. i. javne delniške družbe), ki jo je določila novela Zakona o gospodarskih družbah. »V sklop zakonskega urejanja pogojev za ustanavljanje gospodarskih družb na podlagi prvega stavka drugega odstavka 74. člena sodi ureditev tipologije gospodarskih subjektov, vključno z gospodarskimi družbami, njihovih statusnih značilnosti in njihovega notranjega ustroja. Ta obsega tudi vprašanja ureditve delniške družbe, in sicer vprašanja, ki se nanašajo na njeno ustanovitev, na njen statut in statutarno urejanje posameznih vprašanj družbe, na njene statusne značilnosti, kot so firma, sedež, zastopanje itd., na njeno notranjo strukturo in delovanje, torej na njene organe, kot so uprava, nadzorni svet, skupščina ter v tem okviru tudi vprašanja v zvezi z oblikovanjem, sestavo, pristojnostmi in načinom odločanja v posameznem organu.« Tako je po mnenju US ureditev glasovalnih pravic delničarjev in prepoved njihovega statutarnega omejevanja v javnih delniških družbah kot eno od vprašanj v zvezi z delovanjem skupščine družbe del zakonskega urejanja načina izvrševanja ustavne pravice do svobodne gospodarske pobude in je zakonodajalec ravnal v skladu s pooblastilom iz prvega stavka drugega odstavka 74. člena.

24OdlUS XIV, 50, U-I-127/03, Ur. l. 68/05: US je presojalo ureditev obveznega preoblikovanja pooblaščenih investicijskih družb v vzajemne sklade. Po mnenju US med pogoje za ustanavljanje ne sodijo le vprašanja, ki se nanašajo na ustanovitev, temveč tudi vprašanja, ki se nanašajo na statusne značilnosti družbe, na možnost preoblikovanja in končno tudi prenehanja gospodarskega subjekta. Zakonodajalec je tisti, ki oceni, kakšna ureditev gospodarskih subjektov se mu zdi najprimernejša, ocena primernosti zakonske ureditve pa ni v pristojnosti US.

25U-I-305/05 z dne 23. 3. 2006: Predmet ustavne presoje je bila določba Zakona o zavarovalništvu, ki je določila, da zavarovalec, ki ni hkrati zavarovanec, s sklenitvijo zavarovalne pogodbe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne pridobi položaja člana družbe, temveč postane član družbe zavarovanec. Izpodbijana pa je bila tudi ureditev vprašanj, ki se nanašajo na skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, in sicer določba, po kateri statut in pravilnik, ki urejata način in postopek volitev v skupščino, stopita v veljavo, ko da nanju soglasje minister, ter določba, da morata sestava in izvolitev skupščine zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, odražati sestavo njenih zavarovancev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja glede na razporeditev v starostne razrede ter da zaposleni družbe za vzajemno zavarovanje ne morejo biti člani skupščine zastopnikov. Tako za ureditev, po kateri postane član družbe za vzajemno zavarovanje izključno zavarovanec, kot tudi za ureditev vprašanj, ki se nanašajo na skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, je US ocenilo, da sodijo med vprašanja v zvezi z notranjo strukturo družbe za vzajemno zavarovanje in so del zakonskega urejanja načina izvrševanja ustavne pravice do svobodne gospodarske pobude. Ker je zakonodajalec ravnal v skladu s pooblastilom iz prvega stavka drugega odstavka 74. člena, izpodbijana ureditev ne pomeni posega v svobodno gospodarsko pobudo iz prvega odstavka 74. člena.

26U-I-398/06 z dne 29. 5. 2008: Pobudnica je izpodbijala določbe Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), ki določajo kadrovske pogoje za delovanje avtošol, izjeme za izobraževalne zavode ter položaj podružnic. Po svoji vsebini gre po mnenju US za določitev pogojev za ustanavljanje gospodarskih organizacij, ker morajo biti ti izpolnjeni že pri začetku opravljanja dejavnosti. »Za določitev takih pogojev je imel zakonodajalec razumen razlog. Za varnost javnega prometa je namreč bistvenega pomena kvalitetno usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil, to pa je mogoče doseči le s kvalitetno izvedbo programa tega usposabljanja, vključno s preizkusi znanja in spretnosti pred komisijama avtošole. Ta cilj lahko zagotovi le strokovno osebje avtošole, zato je pomembno, da ima avtošola tako osebje stalno zagotovljeno. Število učiteljev je pogoj za kvalitetno izvedbo programa usposabljanja. Temu, da je zakonodajalec določil minimalno število učiteljev v delovnem razmerju za poln delovni čas kot pogoj za ustanovitev avtošole, ni mogoče očitati nerazumnosti. Avtošolam je zaradi zagotovitve kvalitetnih storitev že prej veljavna ureditev predpisovala pogoj določenega števila zaposlenega strokovnega osebja. Izpodbijana ureditev je to zahtevo povečala za enega učitelja vožnje. Glede na to izpodbijani ureditvi ni mogoče očitati, da je s strožjimi pogoji za opravljanje dejavnosti nedopustno posegla v pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena.«