Renata Zagradišnik, 2011

53Pri presoji podzakonskih predpisov veže US presojo skladnosti s 74. členom na presojo njegove zakonitosti (drugi odstavek 120. člena). Po stališču US lahko posega podzakonski predpis v svobodno gospodarsko pobudo le, če presega zakonski okvir, na podlagi katerega je bil izdan. Če ta okvir ni presežen, ni neskladja s 74. členom (OdlUS X, 215, U-I-44/98). Kot primer je mogoče navesti ustavno presojo več občinskih odlokov, ki so kot gospodarsko javno službo opredelili telekomunikacijsko storitev kabelskih komunikacijskih  oziroma distribucijskih sistemov. Ker Zakon o telekomunikacijah tega ni dopuščal, so bili odloki v neskladju z zakonom in s tem z ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo (OdlUS X, 217, U-I-384/98, Ur. l. 2/02; OdlUS XII, 91, U-I-175/01, Ur. l. 118/03; OdlUS XII, 97, U-I-159/01, Ur. l. 134/03).

54Tak pristop US je razumljiv v tistih primerih, ko podzakonski predpis temelji na zakonski določbi, ki je že bila predmet ustavne presoje in je US ugotovilo, da določba ni v neskladju z Ustavo. Za ponazoritev je mogoče navesti Zakon o cenah, za katerega je US ugotovilo, da je v skladu z Ustavo (OdlUS III, 24, U-I-45/93) in zato ni imelo posebnih težav, ko je presojalo uredbe, s katerimi je bila določena cena za obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti osebnih vozil (OdlUS VIII, 55, U-I-118/95, Ur. l. 24/99). Bolj problematični so primeri, ko zakonska določba, na kateri sloni podzakonski akt, še ni bila predmet presoje, pobudnik pa zakonske določbe ne izpodbija, niti se z njo US ne spopade na podlagi koneksitete. V takem primeru je namreč mogoče utemeljeno sklepati, da v primeru, ko US ugotovi, da podzakonski predpis ni v neskladju z Ustavo, tudi z zakonsko določbo z vidika Ustave ni pomislekov.

55OdlUS X, 215, U-I-44/98: Predmet presoje je bil Pravilnik o požarnem redu, ki je med drugim določal, da mora lastnik ali uporabnik objekta oziroma pooblaščena oseba za izvajanje ukrepov varstva pred požarom, če ne more izdelati požarnega reda in požarnega načrta sama, njuno izdelavo naročiti pri organizaciji, ki deluje na področju varstva pred požarom in ima vsaj enega delavca z najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične ali gasilske smeri in z opravljenim splošnim delom strokovnega izpita iz varstva pred požarom. Za izdelavo požarnega reda in požarnega načrta za objekte s stopnjo požarne ogroženosti od srednje do zelo velike, mora imeti organizacija, ki deluje na področju varstva pred požarom, vsaj enega delavca z najmanj VII. stopnjo izobrazbe ustrezne tehnične ali gasilske smeri ter z opravljenim splošnim in posebnim delom strokovnega izpita iz varstva pred požarom. US je ugotovilo, da je že iz določb Zakona o varstvu pred požarom razvidno, da je zakonodajalec postavil merila oziroma okvire, v katerih se gibljejo izpodbijane določbe Pravilnika. Zato te ne pomenijo posega v 74. člen. Gre torej za vzročni primer odločitve US, ki kaže na to, da je pri podzakonskem predpisu bistveno vprašanje, ali ta presega zakonski okvir, na podlagi katerega je bil izdan.