Janez Čebulj, 2002

4Obravnavano pravico imajo le državljani RS. Poleg tega Ustava daje le golo pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena. Naslovniku peticije ne nalaga, da bi se moral do nje opredeliti, prav tako besedilo ne vsebuje pravice vlagatelja do odgovora. Vendar to ne pomeni, da se do vloženih peticij in splošnih pobud naslovnik ni dolžan opredeliti. Takšna njegova dolžnost izhaja iz 15. člena.

5Pravica do peticije je človekova pravica. Zato za njeno uresničevanje velja določba 1. odst. 15. člena. Po njem se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi Ustave. US je v okviru dosedanje ustavnosodne presoje že večkrat poudarilo, da je treba upoštevati, da ni namen Ustave, da bi človekove pravice priznala zgolj formalno in teoretično, pač pa je ustavna zahteva, da mora biti zagotovljena možnost učinkovitega in dejanskega izvrševanja človekovih pravic (glej npr. OdlUS VIII, 301, Up-209/99 z dne 9. 12. 1999).

6O učinkovitem izvrševanju pravice do peticije kot človekove pravice pa ni mogoče govoriti, če naj bi se državni organ, na katerega je peticija naslovljena, z njo zgolj seznanil, ne bi pa bil dolžan do nje se opredeliti in svojo opredelitev sporočiti vlagatelju.