Področje varovanja, upravičenci, zakonska ureditev
Janez Čebulj, 2011
1ZVO-1 je pojmovni okvir nekoliko spremenil. V tč. 1.4 člena 3 opredeljuje naravno dobrino kot del narave, ki je lahko naravno javno dobro, naravni vir ali naravna vrednota. V nadaljevanju opredeljuje naravno javno dobro kot del okolja, na katerem je z zakonom vzpostavljen status javnega dobra, naravni vir kot del okolja, kadar je ta predmet gospodarske rabe, in naravno vrednoto kot tisti del narave, ki je opredeljena kot takšna po predpisih o ohranjanju narave. Naravno javno dobro se lahko rabi le tako, da ni ogroženo okolje ali njegov del, ki ima status naravnega javnega dobra, in ni izključena njegova naravna vloga.
2Po ZON naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju Republike Slovenije, predstavljajo pa jih zlasti geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava (4. člen). S sistemom varstva naravnih vrednot na podlagi ZON se zagotavljajo pogoji za ohranitev lastnosti naravnih vrednot oziroma naravnih procesov, ki te lastnosti vzpostavljajo oziroma ohranjajo, ter pogoji za ponovno vzpostavitev naravnih vrednot.
3Pojem grajeno javno dobro je opredeljen v ZPNačrt. Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih sezidani objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji (5. tč. 1. odst. 2. člena). To definicijo dopolnjuje ZGO-1, ki v svojem 2. členu opredeljuje grajeno javno dobro kot zemljišča, namenjena takšni splošni rabi, kot jo glede na namen njihove uporabe določa zakon oziroma predpis, izdan na podlagi zakona, in na njih postavljeni objekti, če so namenjeni splošni rabi (2. tč. 1. odst.). ZGO-1 loči grajeno javno dobro na tisto, ki je državnega pomena, in tisto, ki je lokalnega pomena. Državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena, in javna površina na njih. Grajeno javno dobro lokalnega pomena pa je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in podobno.
Literatura k členu:
Čebulj, Zakonska ureditev varstva okolja, s. 191–201, v: Šturm (ur.), Upravni zbornik, IJU, Ljubljana 1996;
Čebulj/Pichler/Prančič, Zakon o varstvu okolja s komentarjem, Ljubljana 1994;
Šturm, Izhodišča za pravno varstvo okolja, s. 173–189, v: Šturm (ur.), Upravni zbornik, IJU, Ljubljana 1996,
Pličanić (ur.), Komentar zakona o varstvu okolja, IJU, Ljubljana 2011.