Področje varovanja, upravičenci, zakonska ureditev
Janez Čebulj, 2002
3Namen 1. odst. 71. člena je zagotoviti smotrno izkoriščanje vseh zemljišč: kmetijskih, stavbnih, vodnih in drugih. Kot je bilo že navedeno, smotrnost izkoriščanja pomeni predvsem zagotovitev rabe zemljišč, pri kateri bodo optimalno in usklajeno prišle do izraza njihova gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Glede kmetijskih zemljišč naj bi bilo to zagotovljeno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih – ZKZ (Ur. l. 59/96), ki opredeljuje in kategorizira kmetijska zemljišča ter ureja njihovo rabo, njihovo varstvo (zlasti glede spremembe namembnosti) ter promet z njimi. Ureja tudi agrarne operacije (medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije in melioracije), katerih namen je izboljšanje kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanje pogojev njihove obdelave.
4Stavbna zemljišča opredeljuje Zakon o stavbnih zemljiščih – ZSZ in loči med zazidanimi in nezazidanimi stavbnimi zemljišči. ZSZ ureja tudi gospodarjenje s stavbnimi zemljišči (promet s stavbnimi zemljišči vključno s predkupno pravico, opremljanje in oddajanje stavbnih zemljišč), ureja pa tudi razlastitev.
5Vodna zemljišča opredeljuje Zakon o vodah – ZV (Ur. l. SRS 38/81 in nasl.), ki je zastarel in po odločbi US OdlUS IX, 287, U-I-319/96, Ur. l. 2/2001 tudi v neskladju s 67. in 70. členom. Neskladnost naj bi DZ odpravil do 13. 1. 2002. Do tedaj pa ZV v 2. členu opredeljuje vodno zemljišče kot dobrino splošnega pomena pod posebnim varstvom, ki jo je dovoljeno rabiti ali izkoriščati le na način, ki ga določajo ZV in na njegovi podlagi izdani predpisi.
6Gozdovi so po Zakonu o gozdovih – ZG (Ur. l. 30/93) zemljišča, porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali z drugim gozdnim rastjem, ki zagotavlja katerokoli funkcijo gozda: ekološko, socialno ali proizvodno (2. člen). Gozdovi so opredeljeni kot naravno bogastvo (1. člen), z namenom njihovega ohranjanja ali vzpostavitve in krepitve njihove odpornosti pa ZG ureja njihovo varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z njimi.
7Drugi odstavek 71. člena nalaga zakonodajalcu ureditev posebnega varstva kmetijskih zemljišč, pri čemer je varstvo namenjeno predvsem ohranjanju in zboljševanju kakovosti kmetijskih zemljišč in ohranjanju njihovih površin. ZKZ v ta namen vsebuje določbe o rabi kmetijskih zemljišč (7. člen): zahteva ravnanje dobrega gospodarja in rabo v skladu s predpisi z namenom, da se preprečijo zbitost, erozija in onesnaženost zemljišč ter da se zagotovi njihova trajna rodovitnost. Podoben cilj zasleduje Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev – ZDKG (Ur. l. 70/95), ki ureja posebnosti pri dedovanju t. i. zaščitenih kmetij. Posebnosti so namenjene preprečevanju drobitve zaščitenih kmetij, omogočanju njihovega prevzema (dedovanja) pod pogoji, ki dediča ne obremenjujejo preveč, ter ustvarjanju možnosti za ohranitev in krepitev njihove gospodarske, socialne in ekološke funkcije. Subjekt varstva po 3. odst. 71. člena je prebivalstvo, ki živi na območjih z omejenimi možnostmi glede opravljanja gospodarskih in drugih dejavnosti. Za ta območja (gorska in hribovita) zakonodaja na različnih področjih določa spodbude in ukrepe, katerih končni cilj je ohranjanje njihove poseljenosti. Tak primer je Zakon o kmetijstvu – ZKme (Ur. l. 54/2000), ki hribovska in gorska območja opredeljuje kot območja z znatno omejeno možnostjo rabe zemljišč in znatno višjimi pridelovalnimi stroški zaradi težjih naravnih razmer (29. člen) in za prebivalce (kmete) na teh območjih določa posebne ukrepe kmetijske strukturne politike (27. in 28. člen).