e-KURS

Komentar Ustave Republike Slovenije

  • Domov
  • Stvarno kazalo
  • Seznam avtorjev

  • Prijava
  • Pozabljeno geslo
Državna ureditev / Obramba države / 123. člen

Področje varovanja, upravičenci in zakonska ureditev

Janez Čebulj, 2002

3Kot rečeno je obramba države namenjena zlasti zagotavljanju celovitosti in nedotakljivosti državnega ozemlja. Eden od elementov delovanja obrambnega sistema je dolžnost državljanov, da sodelujeo pri obrambi. S tega vidika se ti pojavljajo kot zavezanci. Zakon, ki opredeljuje dolžnosti in pravice državljanov pri obrambi države, je Zakon o obrambi – ZObr (Ur. l. 82/94). Tako v 6. členu s podnaslovom Vrste obrambnih dolžnosti določa, da imajo državljani pri obrambi države naslednje dolžnosti: vojaško dolžnost, delovno dolžnost in materialno dolžnost.

4Posameznik (državljan) se kot upravičenec pojavi le pri uveljavljanju ugovora vesti, kar na podlagi 2. odst. 123. člena ureja ZObr v 2. odst. 6. člena. Določa, da državljan, ki mu je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti, sodeluje pri obrambi države tako, da nadomestno civilno službo praviloma opravi v Civilni zaščiti ali v drugih silah za zaščito, reševanje in pomoč oziroma se usposobi za zaščito in reševanje ter te dolžnosti opravlja tudi v vojni. Po 8. členu ZObr ureja vojaško dolžnost poseben zakon. Ta poseben zakon je Zakon o vojaški dolžnosti – ZVojD (Ur. l. 18/91 in 74/95), ki določa, da obsega vojaška dolžnost (Ustava uporablja izraz obveznost) naborno dolžnost, dolžnost služiti vojaški rok in dolžnost služiti v rezervnem sestavu (1. odst. 2. člena). ZVojD, izhajajoč iz pooblastila v 46. členu in upoštevajoč 2. odst. 123. člena, določa, da imajo državljani pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti pod pogoji, ki jih sam določa (3. odst. 2. člena). To določa v členih od 38 do 48 (glej podrobneje o tem komentar k 46. členu).

  • Kolofon
  • Pogoji uporabe
  • Politika piškotkov
MIZŠ logotip ARRS logotip
nova univerza grb
© Nova univerza, 2023 | ISSN 2670-4293