Področje varovanja in zakonska ureditev
Janez Čebulj, 2002
5Kot je bilo že navedeno, je pravica do javnosti sojenja namenjena v prvi vrsti strankam v posameznem postopku, ki naj bi jim ob ostalih jamstvih zagotovila pošteno sojenje. Še posebej pride ta namen do izraza v sodnih postopkih, kjer nasproti posamezniku nastopa država. Deloma je tak postopek že upravni spor kot poseben postopek sodnega nadzora nad zakonitostjo dokončnih posamičnih aktov in dejanj državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil (glej komentar k 3. odst. 120. člena in k 157. členu), še bolj pa kazenski postopek.
6ZPP pod posebnim naslovom obravnava javnost glavne obravnave, pri čemer določa kot temeljno izhodišče, da je glavna obravnava javna (293. člen), vendar javnost omejuje na polnoletne osebe, dopušča pa tudi izključitev javnosti z vse glavne obravnave ali iz njenega dela, če to zahtevajo koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale; poseben razlog za izključitev javnosti predstavlja tudi zagotovitev neoviranega poteka obravnave (294. člen). Sklep o izključitvi javnosti mora biti obrazložen in javno razglašen (296. člen). Določbe o javnosti glavne obravnave v pravdnem postopku veljajo smiselno tudi za narok zunaj glavne obravnave pred predsednikom senata in za narok pred zaprošenim sodnikom (297. člen). ZPP posebej ureja javni izrek sodbe. V 322. členu določa, da v primeru, kadar se sodba razglasi, njen izrek javno prebere predsednik senata in na kratko sporoči razloge sodbe. Izrek se prebere javno tudi v primeru, ko je bila javnost z obravnave izključena, vendar se lahko v takšnem primeru deloma ali v celoti izključi javnost pri razglasitvi razlogov sodbe.
7ZUS nima posebnih določb niti o javnosti obravnave niti o javnosti izrekanja sodb. Glede na to, da v 16. členu določa, da se za vprašanja postopka, ki niso urejena v njem, primerno uporabljajo določbe pravdnega postopka, se za javnost sojenja v upravnem sporu (primerno) uporabljajo zgoraj navedene določbe ZPP.
8ZKP ureja javnost glavne obravnave zelo podobno kot ZPP: glavna obravnava je javna, na njej pa so lahko prisotne samo polnoletne osebe (294. člen); javnost glavne obravnave se lahko deloma ali v celoti izključi po uradni dolžnosti ali na predlog strank (vselej po njihovem zaslišanju), če je to potrebno za varovanje tajnosti, varstva javnega reda, morale, varstva osebnega ali družinskega življenja obtoženca ali oškodovanca ali koristi mladoletnika, ali če bi po mnenju senata javnost škodovala interesom pravičnosti (295. člen); sklep o izključitvi javnosti mora biti obrazložen in javno razglašen (297. člen). Enako velja tudi za ureditev razglasitve sodbe: izrek sodbe se prebere javno, javno se pove na kratko njene razloge; če je bila javnost z glavne obravnave izključena, se izrek vselej prebere javno, lahko pa se deloma ali v celoti izključi javnost pri razglasitvi razlogov sodbe (360. člen).