Lovro Šturm, 2002

4Državne oblasti in vsi posamezniki, brez izjem, so dolžni spoštovati pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. V tem pogledu je pravica do osebnega dostojanstva in varnosti najprej obrambna pravica pred posegi državne oblasti in posameznikov. Iz narave stvari izhaja, da je država dolžna pravico do osebnega dostojanstva in varnosti zagotavljati tudi sama. V tej njeni nalogi je smisel demokratične pravne države.

5Po stališču US (OdlUS VI, 158, U-I-25/95, Ur. l. 5/98) imajo posebno mesto med človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami določbe, ki varujejo človekovo osebno dostojanstvo, osebnostne pravice, njegovo zasebnost in varnost (od 34. do 38. člena) in ki prepovedujejo vsem – na prvem mestu državi, pa tudi posameznikom – poseganje v naštete pravice. Pravica do osebnega dostojanstva iz 34. člena smiselno zajema po stališču US (OdlUS VI, 183, Up-183/97 z dne 10. 7. 1997, 25. tč.) tudi prepoved »ponižujočega ravnanja« zunaj represivnih postopkov.

6Možnost poklicnega in osebnega razvoja, vključno z doseganjem in razvojem statusa, položaja oz. ugleda v delovnem in življenskem okolju so ob nesporni pomembnosti eksistenčne varnosti neločljivi elementi, ki opredeljujejo dostojanstvo in osebnost vsakega posameznika (OdlUS VI, 183, 24. tč.) .