Področje varovanja
Jernej Letnar Černič, 2011
6Določba se navezuje na 4. člen Ustave, ki določa, da je RS ozemeljsko enotna in nedeljiva država. Obrambo države pa od podpisa Washingtonske pogodbe leta 2004 ne zagotavlja le slovenska vojska, temveč tudi Organizacija Severnoatlantske pogodbe, saj 5. člen Severnoatlantske pogodbe določa, da se »oborožen napad na eno ali več pogodbenic v Evropi ali Severni Ameriki šteje za napad na vse pogodbenice, in zaradi tega soglašajo, da bo v primeru takšnega oboroženega napada vsaka od njih ob uresničevanju pravice do individualne ali kolektivne samoobrambe, ki jo priznava 51. člen Ustanovne listine ZN, pomagala tako napadeni pogodbenici ali pogodbenicam s takojšnjim individualnim in z drugimi pogodbenicami dogovorjenim ukrepanjem, ki se ji zdi potrebno, vključno z uporabo oborožene sile, da se ponovno vzpostavi in ohranja varnost severnoatlantskega območja«. Napad na eno izmed članic pomeni napad na vse članice omenjene organizacije.
7ZObr-UPB1 v 3. členu deli obrambo države na vojaško in civilno, ki se dopolnjujeta in tako tvorita celoto. Vojaško obrambo izvajajo obrambne sile Slovenske vojske samostojno ali v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb (2. odst. 3. člena). Civilna obramba pa pomeni vse druge oblike obrambe (3. odst. 3. člena).
8Obramba države ima normativno podlago tudi v Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti ((ReSNV-1, l. 27/10), ki podaja strateško in programsko zasnovo za razvoj in pripravo temeljnih razvojnih in usmerjevalnih ciljev nacionalne varnosti RS. ReSNV-1 v točki 2.1 poudarja, da sodita med trajne življenjske interese RS »ohranitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti države ter ohranitev nacionalne identitete, kulture in samobitnosti slovenskega naroda tako znotraj mednarodno priznanih meja RS kot v zamejstvu in po svetu«. ReSNV-1 še določa, da bo RS »svoje življenjske in strateške interese uresničevala samostojno, z intenzivnim dvostranskim delovanjem in z dejavno vlogo v regiji in v OZN, EU, Natu in drugih mednarodnih organizacijah«. Podobno programsko naravo ima tudi Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, (Ur. l. 99/10), ki se bolj specifično usmerja samo na delovanje in dolgoročno. usmeritev slovenske vojske.