Jernej Letnar Černič, 2011

4Določba je povezana s 4. členom, ki določa, da je RS ozemeljsko enotna in nedeljiva država. Sodelovanje državljanov pri obrambi države omogoča varovanje in branjenje enotne in nedeljive države. Vendar sodelovanje državljanov pri obrambi države ni samo njihova obveznost, ampak tudi pravica. V 7. členu ZObr-UPB1 določa, da imajo državljani v vojnem stanju pravico, da se samoorganizirajo in vključijo v obrambo države, skladno s pravili mednarodnega humanitarnega prava.

5V drugem odstavku določba 123. člena določa, da je potrebno državljanom, ki zaradi svojih religioznih, filozofskih ali človekoljubnih nazorov niso pripravljeni sodelovati pri opravljanju vojaških obveznosti, omogočiti, da sodelujejo pri obrambi države na drug način. Slednji odstavek je notranje povezan z določbo 46. člena (glej KURS-A, komentar k 46. členu). ZObr-UPB1 pa v 2. odstavku 6. člena določa, da »državljan, ki mu je priznan ugovor vesti o vojaški dolžnosti, sodeluje pri obrambi države tako, da nadomestno civilno službo praviloma opravi v civilni zaščiti ali v drugih silah za zaščito, reševanje in pomoč, oziroma se usposobi za zaščito in reševanje ter te dolžnosti opravlja tudi v vojni«. Možnost ugovora vesti ni več tako pomembna, odkar je RS leta 2004 vstopila v NATO.