Področje varovanja
Janez Čebulj, 2011
2Če posameznik meni, da so kršene njegove pravice, ki mu jih v zvezi z zbiranjem in obdelavo osebnih podatkov daje zakon, lahko zahteva sodno varstvo ves čas, dokler kršitev traja. Do kršitve lahko pride s posamičnim aktom (aktom, s katerim se po določbah ZVOP-1 odloča o kakšni njegovi zahtevi) ali z ravnanjem (npr. z zbiranjem podatkov o njem brez ustrezne pravne podlage). V obeh primerih se varstvo zahteva s tožbo v upravnem sporu pred upravnim sodiščem. Tožbo lahko posameznik vloži tudi, če je kršitev že prenehala, v njej pa zahteva, da sodišče ugotovi, da je kršitev obstajala, vendar samo, če mu v zvezi s kršitvijo ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. ZVOP-1 glede postopka pred upravnim sodiščem, ki sicer poteka po določbah ZUS-1, vsebuje tri posebne določbe. Po prvi je v postopku javnost praviloma izključena, po drugi pa je postopek nujen in prednosten. Poleg tega daje zakon posamezniku (tožniku) še posebno vrsto začasne odredbe, s katero lahko ta doseže, da sodišče do pravnomočne odločitve v upravnem sporu naloži upravljavcu osebnih podatkov, da prepreči vsakršno obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.
3Institucionalno varstvo osebnih podatkov opravljata informacijski pooblaščenec in varuh človekovih pravic.
Literatura k členu:
Čebulj, Varstvo informacijske zasebnosti v Evropi in v Sloveniji, IJU, Ljubljana 1992;
Europe without Frontiers – Completing the Internal Market, European Communities, Bruselj 1989;
New technologies: A challenge to privacy protection?, Council of Europe, Strasbourg 1989;
Niblet, Digital Information and the Privacy Problem, OECD, Pariz 1971;
Robinson, Computers and Communications for the 21st Century, TIDE 2000, Budimpešta 1990;
Čebulj/Žurej, Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja, Ljubljana 2005;
Pirc – Musar et al., Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, Ljubljana 2006;
Lampe, Pravo človekovih pravic, Ljubljana 2010;
Šturm, Poseg v osebno življenje. Delo, 9. 11. 1970, s. 4.