Lovro Šturm, 2002

2Svoboda znanosti varuje postopke, ravnanje in odločitve, ki temeljijo na avtonomnih znanstvenih zakonitostih in so namenjeni iskanju znanstvenih spoznanj, njihovi razlagi in njihovem posredovanju. Odločujoče je iskanje resnice in načelna odprtost spoznavnega procesa. Značilno za znanost je sistematično iskanje, vzajemna komunikacija in publiciteta. Ni varovana zahteva po pravilnosti metod in dosežkov. Z znanostjo je nezdružljiva zahteva po absolutni resnici, kakor tudi načelno nasprotovanje, da se dosežki podvržejo javni kritiki. Pojem znanosti ne zajema samo raziskovanj, ampak tudi znanstveni pouk.

3Raziskovanje je vsaka dejavnost, ki glede na svojo vsebino in obliko pomeni resen in načrten poskus dognati resnico, in ki ima za cilj, da na metodičen, sistematičen in preverljiv način pridobi nova spoznanja. Varovana so tudi uporabna (aplikativna) raziskovanja, ni pa varovana gola uporaba že znanih znanstvenih spoznanj. Usmerjene raziskave in raziskave po naročilu so varovane le, če naročnik nima bistvenega vpliva na vsebinske dosežke. Znanost niso politične dejavnosti, četudi temeljijo na znanstveni podlagi. Varovano je organiziranje znanosti in vse spremljajoče pripravljalne dejavnosti. V tem pogledu sodi v varovano področje svobode znanosti tudi ustanavljanje zasebnih znanstvenih zavodov. Varovana je objava znanstvenih dosežkov, saj pomeni bistven element znanstvenega ustvarjanja.

4Varovano področje svobode znanosti zajema tudi znanstveni pouk, to je znanstveno utemeljeno posredovanje dognanj, pridobljenih z raziskavo. Pouk mora biti tako v povezavi z raziskovalnim delom predavatelja. Izvajati se mora samostojno in svobodno, brez navodil. Varovan je samo znanstveni pouk, ne npr. pouk v šolah. Varovana je tudi odločitev visokošolskih učiteljev o vsebini, metodah in poteku predavanj.