Področje varovanja
Lovro Šturm, 2002
4Varovano področje ustavne pravice iz 1. odst. 42. člena je zbiranje in zborovanje, to je srečanje ljudi – bodisi v zaprtem prostoru ali pod prostim nebom – in njihovo sodelovanje pri izražanju ali izmenjavi idej ali mnenj. Pravica do zbiranja in zborovanja, imenovana tudi pravica do demonstracije se uresničuje z manj formalno obliko povezovanja ljudi kot združevanje.
5Varovano področje ustavne pravice iz 2. odst. 42. člena je svoboda združevanja. Ta ustavna določba zagotavlja vsakomur, da se zaradi izražanja in uresničevanja skupnih ciljev in interesov prostovoljno povezuje s podobno mislečimi v združenje, ki naj to povezano skupino ljudi predstavlja. Združenje je v primerjavi z zborovanjem bolj, zlasti notranje organizirano; člani dogovorijo pravila delovanja in njegov namen. Ustavno zagotovilo, da se vsakdo združuje svobodno, pomeni, da ima možnost sam izbrati, ali se bo povezal v neko združenje ali ne in kako dolgo bo ostal njegov član.
6Poleg pravice, da se poveže z drugimi (t. i. pozitivna svoboda združevanja), ima vsakdo tudi pravico, da se ne poveže z drugimi (t. i. negativna svoboda združevanja). Ta povezava med pozitivnim in negativnim vidikom združevanja je izrecno navedena v 20. členu Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah, priznavajo pa jo tudi tiste ustavne ureditve, kjer v ustavnem aktu negativni vidik ni izrecno določen (OdlUS VII, 124).
7Pravica do združevanja, ki vključuje tudi pravico do ustanavljanja političnih strank in njihovega delovanja, pomeni izhodišče in zagotovilo za sistem političnega pluralizma, to je za večstrankarski politični sistem, brez katerega svobodna demokratična družba ne more obstajati. Na različne načine zagotovljena politična svoboda mnenja, izražanja in oblikovanja politične volje in združevanja vodi k večstrankarskemu sistemu in k organizirani politični opoziciji.
8Pravica do svobodnega združevanja ni omejena samo na organizirane oblike združevanja. Uresničuje se lahko bodisi v organiziranih ali v neorganiziranih oblikah združevanja (OdlUS V, 22).
9Pravica do svobodnega združevanja ne obsega samo pravice do ustanovitve društva, ampak tudi pravico, da člani društva njegovo notranjo ureditev in njegovo dejavnost povsem samostojno in svobodno urejajo (OdlUS VII, 125).