Janez Čebulj, 2002

5Ustava v obravnavanem členu vsakomur zagotavlja varstvo osebnih podatkov, ki se odraža v zahtevi po zakonitosti zbiranja, obdelave in uporabe osebnih podatkov in v zahtevi po njihovem zbiranju in uporabi za vnaprej določene namene, posamezniku pa daje tudi pravico do seznanjenosti o tem, kateri podatki se zbirajo o njem, in pravico do sodnega varstva. Gre za objektivno pravico, saj je država dolžna ne le spoštovati varstvo osebnih podatkov, temveč tudi zakonsko urediti zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov, poleg tega pa tudi način seznanjanja in sodno varstvo za primer zlorab.

6Da bi imel posameznik možnost vplivati na to, kdaj, kako in v kakšnem obsegu bodo informacije o njem posredovane drugim, Ustava prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja, zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa za predmet zakonskega urejanja in vsakomur daje pravico, da se seznani z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, za primer zlorabe pa tudi pravico do sodnega varstva.

7Enake zahteve so vsebovane v KonVOP: poleg tega, da morajo biti osebni podatki pridobljeni in obdelani pošteno in zakonito, konvencija terja sprejem ukrepov, ki bodo zagotovili, da bodo osebni podatki shranjeni za določene in zakonite namene ter da se bodo obdelovali le podatki, ki so primerni, ustrezni in niso pretirani glede na namen zbiranja (5. člen v zvezi s 4. členom KonVOP).

8Varstvo osebnih podatkov ne učinkuje le nasproti državnim organom, organom lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil, temveč učinkuje tudi med zasebniki, to je civilnopravnimi osebami (nem. Drittwirkung).

9Sodno varstvo pravic, ki jih ima posameznik zaradi uresničevanja varstva osebnih podatkov, je zagotovljeno v upravnem sporu.