Franc Grad, 2011

56Or­ga­ni­za­ci­ja vo­li­tev omo­goča te­hnično izved­bo vo­li­tev. Tu­di to je izre­dno po­mem­ben ele­ment vo­lil­ne­ga si­ste­ma, saj sla­ba in neučin­ko­vi­ta or­ga­ni­za­ci­ja ne omo­goča ustre­zne­ga ure­sničeva­nja vo­lil­ne pra­vi­ce in lah­ko po­ra­ja dvom o za­ko­ni­to­sti vo­li­tev kot ce­lo­te. Poglavi­tno vlo­go pri or­ga­ni­za­ci­ji vo­li­tev ima­jo vo­lil­ni or­ga­ni. Vo­lil­ne or­ga­ne je mo­goče ločiti na vo­lil­ne or­ga­ne v ožjem in širšem po­me­nu. Med pr­ve uvrščamo ti­ste or­ga­ne, ki so obli­ko­va­ni iz­ključno za vo­li­tve in ra­zen te­ga ne oprav­lja­jo no­be­nih dru­gih funk­cij, med dru­ge pa or­ga­ne, ki si­cer oprav­lja­jo dru­ge držav­ne funk­ci­je, ima­jo pa do­ločene funk­ci­je tu­di pri vo­li­tvah (na pri­mer raz­pis vo­li­tev, ve­ri­fi­ka­ci­ja man­da­ta, so­dno var­stvo vo­lil­ne pravi­ce itd.)

57Pri nas je uve­ljav­ljen si­stem ko­le­gij­skih vo­lil­nih or­ga­nov (vo­lil­nih or­ga­nov v ožjem pome­nu), to je vo­lil­nih ko­mi­sij in vo­lil­nih od­bo­rov. Po­leg njih ima­jo do­ločene funk­ci­je pri vo­li­tvah še dru­gi or­ga­ni, zla­sti DZ, pred­se­dnik re­pu­bli­ke, US in Vr­hov­no sodišče (vo­lil­ni or­ga­ni v širšem po­me­nu). Or­ga­ni­za­ci­jo vo­li­tev vo­di­jo vo­lil­ne ko­mi­si­je in vo­lil­ni od­bo­ri ter dru­gi vo­lil­ni or­ga­ni. Ker je za izved­bo vo­li­tev bi­stve­ne­ga po­me­na samostoj­nost de­la vo­lil­nih or­ga­nov, so ti pri svo­jem de­lu po­pol­no­ma ne­o­dvi­sni in de­la­jo le na po­dla­gi za­ko­na in dru­gih, na po­dla­gi Usta­ve in za­ko­na iz­da­nih pred­pi­sov. Vo­lil­na zako­no­da­ja do­kaj po­dro­bno do­loča po­ložaj, vlo­go in pri­stoj­no­sti vo­lil­nih or­ga­nov. Vo­lil­ni or­gan se­stav­lja­jo pred­se­dnik in čla­ni ter nji­ho­vi na­me­stni­ki. Za za­ko­ni­to izved­bo vo­li­tev je izre­dno po­mem­bno tu­di so­de­lo­va­nje oseb, ki za­sto­pa­jo in­te­re­se kan­di­da­tov ozi­ro­ma predla­ga­te­ljev list kan­di­da­tov pri vo­lil­nih opra­vi­lih. Za­to ima­jo pra­vi­co bi­ti na­vzoči pri celo­tnem de­lu vseh vo­lil­nih or­ga­nov, sprem­lja­ti in nad­zo­ro­va­ti nji­ho­vo de­lo ter jih opozarja­ti na ne­pra­vil­no­sti. Za­kon loči dve vr­sti ta­kih za­sto­pni­kov, in si­cer pred­stav­ni­ke in za­u­pni­ke list kan­di­da­tov. Državno vo­lil­no ko­mi­si­jo kot naj­višji vo­lil­ni or­gan ime­nu­je DZ. Državna vo­lil­na ko­mi­si­ja pa ime­nu­je vo­lil­ne ko­mi­si­je vo­lil­nih enot in okraj­ne vo­lil­ne komi­si­je, ki ime­nu­je­jo vo­lil­ne od­bo­re.

58Za učin­ko­vi­to uve­ljav­lja­nje vo­lil­ne pra­vi­ce je nuj­no, da je ustre­zno evi­den­ti­ra­na ozi­ro­ma re­gi­stri­ra­na. Na­men evi­den­ce vo­lil­ne pra­vi­ce je omo­gočiti uve­lja­vi­tev vo­lil­ne pra­vi­ce tistim, ki ima­jo to pra­vi­co, in one­mo­gočiti vo­li­tve ti­stim, ki je ni­ma­jo. Si­stem evi­den­ce vo­lil­ne pra­vi­ce ter­ja, da volivec gla­su­je tam, kjer je evi­den­ti­ra­na nje­go­va vo­lil­na pra­vi­ca. Dru­gačno gla­so­va­nje je mo­goče le izje­mo­ma. V sve­tu sta zna­na pre­dvsem dva načina eviden­ti­ra­nja ozi­ro­ma re­gi­stri­ra­nja vo­lil­ne pra­vi­ce: stal­na in občasna evi­den­ca vo­lil­ne pravi­ce. Med se­boj se oba načina evi­den­ti­ra­nja ra­zli­ku­je­ta po tem, da se stal­na evi­den­ca vo­di ne gle­de na čas vo­li­tev, med­tem ko se občasna se­stav­lja bo­di­si v do­ločenih časov­nih za­po­re­djih (na pri­mer vsa­ko le­to) ali pa za vsa­ke vo­li­tve po­se­bej. V Slo­ve­ni­ji se upo­ra­blja kot osno­va vo­lil­ne evi­den­ce stal­na evi­den­ca vo­lil­ne pra­vi­ce, ki pa se kom­bi­ni­ra z občasno vo­lil­no evi­den­co. Evi­den­ca je to­rej dvoj­na: stal­na evi­den­ca vo­lil­ne pra­vi­ce, ki se vo­di v re­gi­stru stal­ne­ga pre­bi­val­stva, ter evi­den­ca vo­lil­ne pra­vi­ce z vo­lil­ni­mi ime­ni­ki. Vo­lil­ni ime­ni­ki se se­stav­lja­jo za vsa­ke vo­li­tve po­se­bej in ve­lja­jo sa­mo za vo­li­t­ve, za ka­te­re so sestav­lje­ni. Vo­lil­ni ime­nik je jav­na li­sti­na, za­to se šte­je, da so po­dat­ki v njem re­snični, dokler se ne do­kaže nas­pro­tno.

59Volitve se praviloma ne izvajajo v državi kot celoti, temveč po posameznih volilnih enotah. Vo­lil­ne eno­te so območja, na ka­te­ra se pred vo­li­tva­mi raz­de­li ce­lo­tno območje, na ka­te­rem se izve­de­jo vo­li­tve. Obli­ko­va­nje vo­lil­nih enot je eno te­melj­nih vprašanj vo­lil­ne te­hni­ke in or­ga­ni­za­ci­je vo­li­tev, ima pa tu­di izre­dno po­mem­bne vse­bin­ske vi­di­ke. Posledica obli­ko­va­nja vo­lil­nih enot je, da se ce­lo­tno vo­lil­no te­lo, ki vo­li čla­ne predstavniške­ga te­le­sa, raz­de­li na manjše, te­ri­to­ri­al­no ome­je­ne de­le. Vo­lil­ne eno­te se obliku­je­jo po pra­vi­lu, da se vsa­ki za­go­to­vi pri­bližno ena­ko šte­vi­lo man­da­tov na do­ločeno šte­vi­lo pre­bi­val­cev, kar zah­te­va načelo ena­ke vo­lil­ne pra­vi­ce. Vo­lil­ne eno­te se med se­boj ra­zli­ku­je­jo pre­dvsem po tem, ali se v njih vo­li po en po­sla­nec (uni­no­mi­nal­ne ozi­ro­ma eno­man­da­tne vo­lil­ne eno­te) ali pa po več po­slan­cev (plu­ri­no­mi­nal­ne ozi­ro­ma večman­da­tne vo­lil­ne eno­te). Oblikovanje volilnih enot je odvisno predvsem od dveh dejavnikov, in sicer od števila članov parlamenta in od sistema razdelitve mandatov. Proporcionalni volilni sistem zahteva oblikovanje volilnih enot, v katerih se voli določeno število poslancev, pri čemer v teoriji velja, da to število ne sme biti manjše od pet poslancev Po ve­ljav­ni vo­lil­ni za­ko­no­da­ji je do­sle­dno uve­ljav­lje­no načelo, po ka­te­rem se po­slan­ci vo­li­jo ta­ko, da se en po­sla­nec vo­li na pri­bližno ena­ko šte­vi­lo pre­bi­val­cev (20. člen ZVDZ). To po­me­ni uve­lja­vi­tev načela ena­ko­sti vo­lil­ne pra­vi­ce, hkra­ti pa tu­di zah­te­vo, da vsa­ki vo­lil­ni eno­ti pri­pa­da to­li­ko po­slan­skih se­dežev, ko­li­kor jih do­loča za­kon. Izje­mo od te­ga načela po­me­ni do­ločba, po ka­te­ri ita­li­jan­ska in madžar­ska na­ro­dna skup­nost vo­li­ta v DZ vsa­ka po ene­ga po­slan­ca.

60Zakonska ureditev oblikovanja volilnih enot izhaja iz Ustave, v kateri je določeno, da ima DZ 90 poslancev in da sta dve poslanski mesti že vnaprej rezervirani za poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. Glede na to se oblikujejo volilne enote za 88 poslanskih sedežev, kajti za volitve poslancev narodnih skupnosti se oblikujejo posebne volilne enote. Pri odločitvi za proporcionalni sistem pa je seveda več možnosti – od odločitve za večje ali manjše volilne enote do odločitve, da so volilne enote različne glede števila poslancev, ki se volijo v njih. Ker se je zakonodajalec odločil za proporcionalni sistem volitev, in ob upoštevanju načela, da se v volilnih enotah voli enako število poslancev, se je odločil za oblikovanje večjih volilnih enot, kar je v skladu s pravilom, po katerem večja volilna enota povečuje proporcionalni učinek.

61ZVDZ torej že od samega začetka določa, da se za vo­li­tve po­slan­cev DZ obli­ku­je osem vo­lil­nih enot. V vsa­ki se vo­li enajst po­slan­cev. Pri obli­ko­va­nju vo­lil­nih enot je tre­ba upošte­va­ti ge­o­graf­sko za­o­kroženost ter njihove sku­pne kul­tur­ne in dru­ge značil­no­sti. V skla­du z uve­ljav­lje­nim vo­lil­nim si­ste­mom, po ka­te­rem se v okvi­ru vo­lil­ne eno­te gla­su­je o po­sa­me­znih kan­di­da­tih po vo­lil­nih okra­jih, se vsa­ka vo­lil­na eno­ta raz­de­li na to­li­ko okrajev, ko­li­kor se v vo­lil­ni eno­ti vo­li po­slan­cev, to­rej na enajst okra­jev. V skladu z načelom personalizacije se v vsakem vo­lil­nem okra­ju gla­su­je za ene­ga kan­di­da­ta. Vo­lil­ni okraj lah­ko ob­se­ga območje ene občine, območje dveh ali več občin ali območje de­la občine. Vo­lil­na eno­ta se raz­de­li na vo­lil­ne okra­je ta­ko, da je v vsa­kem pri­bližno ena­ko števi­lo pre­bi­val­cev. Tu­di pri obli­ko­va­nju vo­­lil­nih okra­jev je tre­ba upošte­va­ti nji­ho­vo geograf­sko za­o­kroženost ter sku­pne kul­tur­ne in dru­ge značil­no­sti. Gle­de na po­se­bno­sti voli­tev po­slan­cev na­ro­dnih sku­pno­sti se na območjih, kjer živi­ta ita­li­jan­ska in madžar­ska na­ro­dna sku­pnost, obli­ku­je­ta po­se­bni vo­lil­ni eno­ti. V vsa­ki od njih se vo­li po en po­sla­nec.