France Bučar, 2002

1Grb  in zastava sta z likovnimi in barvnimi znaki izražena simbola, ki naj bi dokazovala identiteto  organizma ali organizacije, na katero se nanašata. V primeru države in naroda sta to simbola, ki naj bi dokazovala njuno identiteto.

2Pojma države in naroda nista istovetna.

3a) Slovensko državo je ustvaril slovenski narod. V Ustavi to sicer ni nikjer navedeno.

4Narodna država je pojav novega veka, kjer narod nastopa kot nosilec državnosti. Do te mutacije iz fevdalizma, kjer je bil nosilec državnosti najvišji fevdalni gospod, je ob nastajanju kapitalizma kot družbene ureditve prihajalo v različnih državah na različne načine in zlasti ob različni časovni dinamiki. Vedno pa se legitimnost nastanka države, vsaj domnevno, opira na voljo in pravico naroda do samoodločbe. Vsak narod naj bi imel pravico do oblikovanja svoje lastne, narodne države.  Ozemlje posamezne države pa se glede atributov državnosti navadno v celoti ne prekriva s poselitvijo ozemlja, na katero narod opira  legitimnost svoje državnosti. Zaokroženost ozemlja moderne države upošteva tudi vrsto geopolitičnih, tudi zgodovinskih razlogov, ki niso istovetni s poselitvenimi. Država, ki izvaja svojo legitimnost iz naroda, prihaja tako ob sodobnem pojmovanju enakosti v protislovje z načelom enakosti vseh državljanov. Če jih temeljimo na narodnosti, jih že pojmovno ne morejo biti deležni v enaki meri tisti, ki niso pripadniki državnega naroda. Enakost vseh lahko utemeljujemo le na njihovem svojstvu kot ljudeh, brez kakršnih koli drugih pritiklin.

5Sodobna država kot narodna država tako izgublja enega najpomembnejših stebrov svoje legitimnosti. Vendar pa kljub enakosti vseh državljanov ni navadna interesna skupnost, ni le  servis za zadovoljevanje njihovih skupnih potreb. Je nosilec vrste interesov, ki niso neposredno vezani na državo, vsekakor pa na narodnost. Kultura in jezik, med drugim, gotovo nista vezana na državo, pač pa na narod. Brez svoje države pa narod teh potreb ne more samostojno zadovoljevati. V pojmovanju sodobne državnosti tako ostaja vrsta vprašanj, ki še čakajo na teoretično osvetlitev, vsekakor pa tudi na razrešitev.

6Je Republika Slovenija kljub taki ustavni dikciji vendarle slovenska država? S temeljno ustavno listino je nastala kot samostojna in neodvisna republika. Kot Republika Slovenija  pa je obstajala že poprej v  Jugoslaviji, čeprav kot  federalna enota skupne zvezne države. Z osamosvojitvijo se je spremenil  njen status, ne pa njen obstoj. Obstajala  je kot slovenska narodna republika. Narodnost je bilo njeno legitimitetno načelo. In na to legitimitetno načelo se sklicuje tudi sedanja ustava, ki v preambuli neposredno govori  o Slovencih in slovenskem narodu. »Izhajajoč iz […] temeljne in trajne pravice slovenskega naroda do samoodločbe in iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državnost. […]«

7Pravno temeljimo kontinuiteto svoje državnosti na RS kot državi v okviru zvezne države Jugoslavije. Imela je tudi svoj grb. Nobeden od grbov posameznih pokrajin, ki so prišle v okvir RS, ne glede na njihov status in zgodovinsko preteklost, ne more predstavljati identitete Slovenije. RS kot država je novum, ki ne predstavlja neposredne kontinuitete z nobeno pokrajino, ki je prišla v njen sestav. Njen grb je bil od vsega začetka grb države. Z razliko od vrste bivših komunističnih držav, ki svojo državnost temeljijo na daljši zgodovinski preteklosti in jo potrjujejo tudi s svojim grbom, je Slovenija kot država nastala šele kot socialistična republika v okviru zvezne socialistične države. S tem okvirom pa je  njen nastanek od vsega začetka tudi  ideološko pogojen, kar je dobilo odraz tudi v njenem grbu kot grbu socialistične države. Ker pa je samostojnost Slovenije kot države vezana tudi na prelom s socialistično preteklostjo in prehodom v demokratično družbeno ureditev, je moral njen novi status dobiti odraz tudi v novem grbu. Ta je sicer ohranil nekatere sestavine dotedanjega grba, ki naj bi poudarile državno kontinuiteto (zlasti simboliko Triglava, rek in morja), pa tudi osvobodilno vojno kot pot do državne samostojnosti, odvrgel pa sestavine, ki bi ga povezovale s socialistično preteklostjo.

8b) Da je nosilec državnosti RS slovenski narod, naj bi bilo razvidno tudi iz državne zastave. Državna zastava ni nujno enaka kot narodna. Slovenska narodna zastava izvira iz obdobja prebujanja slovenske narodne zavesti v 18. in 19. stoletju. Ima barve, ki kažejo na njeno takratno slovansko usmerjenost – barvni izbor je enak kot pri večini slovanskih držav in je po njih razporedu enaka ruski državni zastavi. Nikoli pa ni bila to slovenska državna zastava, ker slovenske države ni bilo. Bila pa je to zastava, pod katero je nastala zahteva po združeni Sloveniji, zastava, pod katero so se v drugi polovici devetnajstega stoletja nadaljevale na velikih ljudskih zborih zahteve po priznanju slovenskega naroda, zastava, pod katero se je nadaljeval boj za slovensko narodno emancipacijo vse do druge svetovne vojne, pod to zastavo se je bíl tudi osvobodilni boj slovenskega naroda zoper tujo okupacijo med drugo svetovno vojno. Za oblikovanje in vzdrževanje slovenske narodne zavesti ima ta zastava izjemno simbolno vrednost in čustveni naboj.

9Iz teh razlogov je bila slovenska narodna zastava prevzeta tudi kot slovenska državna zastava. Da bi tudi na zunaj poudarili njen značaj kot simbol samostojne slovenske državnosti, je bil na zastavo dodan tudi slovenski državni grb.