Tone Jerovšek, 2011

1Prvi odstavek tega člena  določa, da je Računsko sodišče najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe. Za takšna sredstva se štejejo tudi članarine in druga sredstva, ki jih pridobivajo osebe javnega prava. Npr. po določbah  Obrtnega zakona  nadzor nad zakonitostjo in namensko porabo sredstev iz članarine, ki jih pridobivajo Obrtna zbornica Slovenije in območne zbornice, opravlja Računsko sodišče (U-I-70/05 z dne 2. 3. 2006).  Posledično pri osebah javnega prava in uporabnikih javnih sredstev v skladu z določbo 20. člena Zakona o Računskem sodišču (Ur. l. 11/01 – ZRačS) sodišče revidira pravilnost in smotrnost poslovanja. Revidiranje pravilnosti poslovanja je pridobivanje ustreznih in zadostnih podatkov za izrek mnenja o skladnosti poslovanja s predpisi in usmeritvami, ki jih mora upoštevati uporabnik javnih sredstev pri svojem poslovanju. Revidiranje smotrnosti poslovanja je pridobivanje ustreznih in zadostnih podatkov za izrek mnenja o gospodarnosti, mnenja o učinkovitosti ali mnenja o uspešnosti poslovanja.  Mnenje o poslovanju, ki ga poda Računsko sodišče, mora spoštovati vsak državni organ, organ lokalne skupnosti in uporabnik javnih sredstev, na čigar poslovanje se mnenje nanaša. Revizijski postopek se konča z izdajo revizijskega poročila. V revizijskem poročilu Računsko sodišče poda mnenje o poslovanju revidiranca (28. člen ZRačS). Če je revidiranec oziroma odgovorna oseba revidiranca v času, na katerega se nanaša opravljena revizija, vložila ugovor zoper revizijsko razkritje v predlogu revizijskega poročila, se ji ob vročitvi revizijskega poročila vroči tudi odgovor na ugovor.  Zoper odgovor ni pravnega sredstva (28. člen ZRačS). Aktov, s katerimi Računsko sodišče izvršuje svojo revizijsko pristojnost, ni dopustno izpodbijati pred sodišči niti pred drugimi državnimi organi (4. člen ZRačS).

2Vprašanje je, ali je dopustna ustavna pritožba zoper akte Računskega sodišča, oziroma ali lahko akti Računskega sodišča neposredno povzročajo posledice, ki bi bile v nasprotju z ustavnimi pravicami in svoboščinami. Po določbi 4. člena ZRačS-1, če pri izvrševanju revizijske pristojnosti Računskega sodišča nastopi vprašanje, ki ni urejeno s tem zakonom, se smiselno uporabi ustrezne določbe zakona, ki ureja upravni postopek. To je edina navezna okoliščina, ki bi posredno kazala, da gre za upravni akt. Vendar poročilo nima drugih potrebnih karakteristik oblastnega akta. Nima narave odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Po prevladujoči razlagi narave odločanja Računskega sodišča ima dokončno poročilo značaj ugotovitvenega akta o tem, kako nadzorovane pravne osebe in civilne osebe poslujejo in ravnajo s sredstvi javnih financ. Poročilo vsebuje ugotovitve dejanskega stanja in navedbe napačne uporabe predpisov, če jih je nadzorovana oseba kršila. Ugotovljene nepravilnosti so izpostavljene v obrazložitvi poročila. Uporabnik javnih sredstev, v čigar poslovanju so bile razkrite nepravilnosti ali nesmotrnosti, mora Računskemu sodišču predložiti poročilo o odpravljanju razkritih nepravilnosti in nesmotrnosti (odzivno poročilo). Če Računsko sodišče oceni, da v odzivnem poročilu ni izkazano zadovoljivo odpravljanje razkrite nepravilnosti ali nesmotrnosti, se šteje, da uporabnik javnih sredstev krši obveznost dobrega poslovanja. Če gre za nezadovoljivo odpravljanje pomembne nepravilnosti ali pomembne nesmotrnosti, se šteje, da je podana huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja. Če je podana huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja Računsko sodišče izda tudi poziv za razrešitev odgovorne osebe. Samo revizijsko poročilo pa ne vsebuje izreka kot odločba v upravnem postopku ali sodba v sodnem postopku. Mnenje v obrazložitvi poročila vsebuje le ugotovitve določenega stanja in ravnanja nadzorovane osebe, zato tudi ni prisilno izvršljivo. Posebno naravo kaže nalog Računskega sodišča glede odpravljanja razkritih nepravilnosti in nesmotrnosti. Poročilo še ne vzpostavlja zakonitega stanja, kot ga terja Računsko sodišče. Za to je potrebno določeno ravnanje revidirane osebe (npr. poračun preveč izplačanih dohodkov). V primeru, da revidirana oseba izvrši poročilo in s tem svojim delavcem ali upravičencem do proračunskih sredstev poseže v njihove ustavne pravice, npr. v pravico do plačila za opravljeno delo, ustavni pritožnik ne more izpodbijati poročila ali naloga Računskega sodišča, pač pa lahko uporabi zakonita oziroma ustavna sredstva zoper ravnanje revidirane osebe, ki je z izvršitvijo poročila ali naloga Računskega sodišča po mnenju prizadetega povzročila nezakonito ali protiustavno ravnanje ali stanje za določenega posameznika. Taka prizadeta oseba mora torej vložiti tožbo (civilno ali upravno ali delovnopravno). Ni pa izključena tudi možnost uporabe drugega odstavka 157. člena Ustave, če ne bi bilo nobenega drugega pravnega sredstva. Vendar se lahko obe sredstvi, tako tožba kot upravni spor, uporabita zoper revidirano osebo, ne pa zoper Računsko sodišče, ki glede na naravo svojega akta še ni moglo vzpostaviti nezakonitega ali protiustavnega stanja.  Glede na navedeno zoper izpodbijano poročilo Računskega sodišča ni mogoče vložiti ustavne pritožbe, zato jo je US v konkretnih primerih zavrglo. Treba je torej ugotoviti, da akti Računskega sodišča niso podvrženi izpodbijanju s sodnimi ali z upravnimi pravnimi sredstvi, kakor tudi ne z ustavno pritožbo, ker njegovih aktov ni mogoče šteti za upravni posamični akt. Je pa mogoče izpodbijati odločitve in akte revidirane osebe, ki je s tem, ko je izvršila dokončno poročilo ali nalog Računskega sodišča, lahko kršila pravice posameznikov ali pravnih oseb, če se pokaže, da je izvršitev akta Računskega sodišča po revidirani osebi nezakonito posegla v ustavne pravice  (Up-159/97 z dne 11. 9. 1997).

3Računsko sodišče je pri svojem delu neodvisno in vezano na Ustavo in zakon. Neodvisnost člana Računskega sodišča je primerljiva z neodvisnostjo sodnika in z omejitvami, ki ga vežejo. Po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK – Ur. l. 45/10) poklicni funkcionar ob javni funkciji ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi. Lahko pa opravlja pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno, športno in publicistično dejavnost ter vodi kmetijo in upravlja z lastnim premoženjem, razen če drug zakon ne določa drugače. Izjemoma  lahko komisija za preprečevanje korupcije dovoli tudi opravljanje druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka, če ni možnosti, da bi opravljanje te dejavnosti lahko vplivalo na objektivno in nepristransko opravljanje funkcije.