Opredelitev in razmerje do drugih ustavnih določb
Igor Kaučič, 2011
1Institut nezdružljivosti (inkompatibilnosti) funkcije izključuje hkratno opravljanje javnih funkcij in drugih poklicnih oz. pridobitnih dejavnosti. Namen prepovedi in omejitev hkratnega opravljanja funkcije Predsednika republike in drugih javnih funkcij ter poklicnih dejavnosti je preprečiti kršitve Ustave in zakonov, prekoračitve pooblastil, izkoriščanje in zlorabo javne funkcije in položaja funkcionarja, korupcijo in sploh razmere, ki lahko privedejo do zmanjšanja ugleda funkcije Predsednika republike kot šefa države. Poleg tega se želi preprečiti kopičenje funkcij, kar bi lahko imelo za posledico zlorabo oblasti. Večina sodobnih ustav predpisuje predsedniku republike določeno obliko in obseg inkompatibilnosti njegove funkcije, pri čemer obstajajo med državami razlike, ki niso nujno povezane s sicer različnim položajem in pristojnostmi šefa države v posameznem ustavnem sistemu.
2Glede na naravo in obseg je lahko nezdružljivost funkcij določena v ožjem ali širšem pomenu. Prva zajema nezdružljivost hkratnega opravljanja javnih funkcij, zlasti v različnih državnih in lokalnih organih. V sistemih, kjer je uveljavljeno načelo delitve oblasti, je inkompatibilnost funkcij logična posledica zahteve po organizacijski in funkcionalni samostojnosti in neodvisnosti nosilcev treh oblasti. Pomeni, da ista oseba ne more hkrati opravljati funkcij v različnih državnih organih. Inkompatibilnost v širšem pomenu pa zajema tako nezdružljivost hkratnega opravljanja javnih funkcij kot tudi nezdružljivost opravljanja javne funkcije z drugimi, zlasti s pridobitnimi dejavnostmi. Glede namena teh omejitev US izpostavlja zlasti zagotovitev učinkovitega in neodvisnega izvrševanja javne funkcije in ustavno določenega položaja oz. funkcije posameznega organa (OdlUS XVI, 22, U-I-57/06 z dne 29. 3. 2007, Ur. l. 33/07). Glede načela delitve oblasti je US že večkrat poudarilo ločitev posameznih funkcij oblasti kot enega od dveh pomembnih elementov tega načela (drugi je obstoj zavor in ravnovesij med njimi). Ta element zahteva, da so zakonodajna, izvršilna in sodna veja oblasti ločene druga od druge, kar tudi pomeni, da so organi oz. nosilci teh posameznih vej oblasti ločeni oz. da niso isti (OdlUS XVI, 22, U-I-57/06 z dne 29. 3. 2007, Ur. l. 33/07 in OdlUS III, 89, U-I-83/94 z dne 14. 7. 1994, Ur. l. 48/94).
3V Ustavi je institut nezdružljivosti funkcije Predsednika republike urejen zgolj na načelni ravni, kar je sicer značilno tudi za druge nosilce javnih funkcij (poslance, člane DS, sodnike US, sodnike in državne tožilce). Vendar pa je za te funkcionarje nezdružljivost njihovih funkcij z drugimi javnimi funkcijami (inkompatibilnost v ožjem pomenu) podrobneje urejena v področnih zakonih (npr. ZPos, ZDSve, ZUstS, ZSS in ZDT), za Predsednika republike pa take (posebne) ureditve nimamo. Institut nezdružljivosti funkcije s pridobitno dejavnostjo pa je enotno urejen za vse (poklicne) funkcionarje (tudi za Predsednika republike) v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).
Literatura k členu:
Grad et al., Državna ureditev Slovenije, Ljubljana 1999;
Hartmann/Kempf, Staatsoberhäupter in westlichen Demokratien, Strukturen, Funktionen und Probleme des »höchsten Amtes«, Opladen 1989;
Kaučič, Nezdružljivost funkcije predsednika republike, s. 79–85, v: Nezdružljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo ter etika izpostavljenih poklicev in funkcij, Otočec 2002;
Kaučič/Grad, Ustavno pravo Slovenije, Ljubljana 2008;
Ribarič, Institucija predsednika republike ob 10-letnici ustave, s. 105–119, v: VII. dnevi javnega prava, IJU, Portorož 2001;
Ribarič, Predsednik Republike Slovenije med ustavo in politiko, s. 73–82, v: X. dnevi javnega prava, IJU, Portorož 2004;
Schlaich, (komentar k 57. členu Grundgesetz), v: Isensee/Kirchhof (Hrsg.), Handbuch des Staatsrechts der BRD, Heidelberg 1998,
Spath, Das Bundespräsidialamt, 4. Auflage, Düsseldorf 1990;
Zagorc, Nezdružljivost funkcije in nadomeščanje predsednika republike, s. 95–112, v: X. dnevi javnega prava, IJU, Portorož 2004.