Tone Jerovšek, 2002

1Zahtevo za razpis referenduma lahko da najmanj trideset poslancev DZ. Te pravice nima kot v primeru zakonodajnega referenduma štirideset tisoč volivcev na podlagi 2. odst. 90. člena. Ta ustavna določba tudi ni povsem nedvoumna glede tega,  ali se akt o spremembi ustave – predlagana sprememba ustave predloži v sprejem ali v potrditev. Potrditev predpostavlja predhoden sprejem akta o  spremembi Ustave v DZ, medtem ko bi iz besed “predložiti v sprejem volivcem” lahko razumeli tudi drugače. Prvi odstavek tega člena je nekoliko nejasen, ker določa, da mora DZ “predlagano” spremembo ustave predložiti v “sprejem” volivcem, medtem ko je člen poimenovan “potrditev spremembe Ustave na referendumu“. To vendarle v povezavi z določbo 169. člena pomeni, da se v DZ že  sprejeta sprememba Ustave da na referendum volivcem v potrditev.

2V tej določbi je ustavodajalec izrecno določil tudi kvorum (večino vseh volivcev) kot pogoj za sprejem odločitve na referendumu, medtem ko pri zakonodajnem referendumu, ki ga ureja 90. člen,  ustavodajalec kvoruma  ni želel določiti oziroma je možnost njegove določitve izključil. Seveda pa se vsa druga vprašanja referenduma za potrditev spremembe Ustave urejajo z zakonom iz 5. odst. 90. člena. Za veljavno odločitev na referendumu, torej za spremembo Ustave, je potrebna  večinska udeležba  vseh volivcev na glasovanju, od teh pa mora za spremembo glasovati večina volivcev, ki so glasovali. Za spremembo Ustave je potrebno, da zanjo glasuje četrtina vseh volilnih upravičencev v državi, vendar to število ne bi zadostovalo za spremembo, če se glasovanja ne bi udeležila večina vseh volilnih upravičencev.

3Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je dopustna tudi razlaga, da je v primeru, ko se glasovanja ne udeleži  potrebna večina volivcev, čeprav je za spremembo glasovala četrtina vseh  volivcev v državi,  sprememba Ustave, ki jo je sprejel DZ, sprejeta, ker volivci zaradi premajhne udeležbe niso niti potrdili niti zavrnili njene spremembe. Takšna razlaga ni mogoča, ker se šteje v primeru zahteve 30 poslancev za potrditev spremembe na referendumu, da Ustava še ni spremenjena in je končna odločitev vezana na referendumsko odločitev,  za katere veljavnost pa mora biti podan tako kvorum kot tudi potrebna večina. Seveda ima tako visok volilni prag dobre in slabe strani. Slaba stran je v tem, da nezadostna udeležba volivcev  na glasovanju lahko prepreči vsakršno spremembo Ustave, čeprav potrebno. Dobra stran pa je v tem, da manjšina ne more spreminjati Ustave, četudi je sprememba dobila dvotretjinsko podporo DZ, če je bil referendum zahtevan.  Ta ustavna določba bi bila ustreznejša, če bi omogočila ljudsko iniciativo za razpis ustavnorevizijskega  referenduma (npr. štirideset tisoč volivcev). Za odločitev na referendumu pa bi bilo primerneje, če bi Ustava predpisala relativno večino celotnega volilnega telesa (npr. tretjino pritrdilnih glasov vseh volivcev) ali celo večino glasov od veljavnih glasovnic.

4Ustava ne določa časovne vezanosti DZ na izid referenduma.