Tone Jerovšek, 2002

1Sam naziv nekoliko zavaja, ker ne gre za sodišče in ne za sodno oblast. Računsko sodišče je najvišji revizijski organ za kontrolo državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v RS. Računsko sodišče je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen državni organ, zato ga ni mogoče uvrstiti v nobeno od treh vej oblasti in je v razmerju do katerekoli klasične veje oblasti samostojno, tudi v razmerju do zakonodajalca. S takim neodvisnim statusom ni skladen niti nadzor DZ nad izvedbo posameznih revizijskih postopkov. To pomeni, da tudi zakon ne sme poseči v položaj članov računskega sodišča na način, ki bi jih materialno, institucionalno ali postopkovno spravljal v nesamostojen in odvisen položaj do drugih organov. Seveda pa je Računsko sodišče podvrženo kontroli, ki jo določata ustava in zakon, to je splošnemu nadzoru, ki ga opravlja DZ preko obravnave poročila o delu računskega sodišča. Aktov, s katerimi računsko sodišče izvršuje svojo revizijsko pristojnost, ni dopustno izpodbijati pred sodišči, niti pred drugimi državnimi organi. Zato zoper njegove akte ni mogoče vložiti pritožbe in ne civilne, upravne ali delovnopravne tožbe, prav tako pa ni mogoče vložiti ustavne pritožbe, ker so predmet izpodbijanja s temi sredstvi lahko šele akti in dejanja, ki jih na podlagi odločitve Računskega sodišča sprejme revidirana oseba, in če izdani akti oziroma dejanja posežejo v zakonske ali ustavne pravice posameznika ali pravne osebe.

2Ureditev in pristojnosti računskega sodišča ureja Zakon o računskem sodišču – ZRacS-1 (Ur. l. 11/2001). Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev. Revidira lahko pravilnost in smotrnost poslovanja in to akte o preteklem, kakor tudi akte o načrtovanem poslovanju uporabnika javnih sredstev. Mnenje o poslovanju, ki ga poda računsko sodišče, mora spoštovati vsak državni organ, organ lokalne skupnosti in uporabnik javnih sredstev, na čigar poslovanje se mnenje nanaša. Uporabnik javnih sredstev je po tem zakonu: pravna oseba javnega prava ali njena enota; pravna oseba zasebnega prava, pod pogoji, da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti; da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije; da je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež. Fizična oseba, če je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti; da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije. Poleg revizij, ki jih izvaja na podlagi ZRacS-1, izvaja računsko sodišče tudi druge revizije, če tako določa poseben zakon. Računsko sodišče mora vsako leto revidirati: pravilnost izvršitve državnega proračuna (pravilnost poslovanja države); pravilnost poslovanja javnega zavoda za zdravstveno zavarovanje; pravilnost poslovanja javnega zavoda za pokojninsko zavarovanje; pravilnost poslovanja ustreznega števila mestnih in drugih občin; poslovanje ustreznega števila izvajalcev gospodarskih javnih služb; poslovanje ustreznega števila izvajalcev negospodarskih javnih služb.

3Izvajanje revizije obsega: pregled sistema ali nekaterih podsistemov poslovanja in računovodstva; pregled knjigovodskih listin in drugih dokumentov o poslovanju; pregled prostorov, objektov in naprav, ki jih revidiranec uporablja za svoje poslovanje; druga revizijska dejanja, potrebna za uresničitev revizijskih ciljev.

4Glede aktov, ki se lahko izpodbijajo z ustavno pritožbo, je potrebno omeniti še stališče, da akti Računskega sodišča nimajo karakteristik oblastnega akta, zato jih ni mogoče izpodbijati z ustavno pritožbo (sklep senata za upravne zadeve Up-2/98 z dne 24. 2. 1998; enako sklep Up-109/00 z dne 29. 5. 2001 – oba izdana na podlagi ZRacS iz leta 1994, Ur. l. 48/94).