Janez Čebulj, 2002

1Pri določbah 70. do 72. člena je imel ustavodajalec v mislih predvsem okoljevarstvene oziroma ekološke cilje ter cilje ohranjanja posameznih naravnih dobrin. Določbe 73. člena so namenjene varstvu naravne in kulturne dediščine. Če je pri varstvu naravne dediščine prisoten tudi okoljevarstveni moment, predvsem v smislu prispevanja k ohranjanju narave, katere del je okolje, pa je pri kulturni dediščini bolj poudarjen socialni vidik oziroma njena kulturna funkcija.

2Člen 73 v 1. odst. zavezuje vsakogar k varovanju naravnih znamenitosti in redkosti ter kulturnih spomenikov, medtem ko državo in lokalne skupnosti v drugem odstavku zavezuje k skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Obveznost države in lokalnih skupnosti je nekoliko širša, čeprav je vprašanje, ali je ustavodajalec res zasledoval tak cilj. Naravne znamenitosti in redkosti so del naravnih vrednot, ki po opredelitvi zakonodajalca obsegajo vso naravno dediščino, kulturni spomeniki pa po zakonodajalcu predstavljajo del kulturne dediščine. Vendar je treba določbo 1. odst. 73. člena razlagati široko. To je storil tudi zakonodajalec, ki tako na področju varstva naravne dediščine (naravnih vrednot) kot tudi na področju kulturne dediščine zavezuje vsakogar k njunemu varovanju oziroma k opustitvi ravnanj, ki bi ogrožala njun pomen. Tudi pojma varovati in ohranjevati je potrebno razlagati v njuni medsebojni povezavi in prepletenosti.