Opredelitev in razmerje do drugih ustavnih določb
Tone Jerovšek, 2002
1Po določbi 67. člena zakon določa način pridobivanja in način uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Način pridobivanja in uživanja lastnine je načeloma enak za državljane in tujce in tudi omejitve uživanja po pridobitvi so lahko enake. Vendarle pa so lahko pogoji pridobivanja lastnine na nepremičninah za tujce in za državljane RS različni. Ustava sama v 68. členu določa posebno omejitev s tem, ko določa, da tujci lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ob pogoju vzajemnosti. Ustava torej v 13. in 68. členu daje temelj za drugačno ureditev pogojev pridobivanja lastninske pravice na nepremičninah, kolikor ne gre za državljane Slovenije. V takšnem primeru je polje proste presoje zakonodajalca večje kakor v primerih, ko Ustava sama določa in ureja to ustavno pravico za državljane s tem, ko v 33. členu določa, da je zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Zakonodajalec je po 2. odst. 14. člena zavezan k spoštovanju enakosti pred zakonom. V skladu s tem mora enake pravne položaje urejati enako, različne pravne položaje pa lahko uredi različno, če pri tem ne ravna samovoljno. Samovoljno pa ne ravna, kadar razlikovanje temelji na razumnem, iz narave stvari izhajajočem ali sicer stvarno utemeljenem razlogu ter na ustavni normi. To je v skladu s 13. členom, ki izrecno določa, da imajo tujci v Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami vse pravice, zagotovljene s to ustavo in zakoni, razen tistih, ki jih imajo po Ustavi ali po zakonu samo državljani Slovenije. Pravica pridobivanja nepremičnin je za tujce lahko vezana na predpisane posebne pogoje le glede pridobivanja nepremičnin, medtem ko je pravica do lastnine na premičninah in pravica do lastnine, ki se pridobi z dedovanjem premičnega ali nepremičnega premoženja, zagotovljena tudi tujcem že s 33. členom, ob pogoju vzajemnosti. Ureditev pogojev za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah za tujce Ustava prepušča zakonski ureditvi ali ureditvi z mednarodno pogodbo. Za tako pogodbo štejemo določbe 7. b in 7. c točke 45. člena ter priloge XIII v zvezi z 2. odst. 64. člena Evropskega sporazuma o pridružitvi med RS in Evropskimi skupnostmi – ESP, ki državljanom držav Evropske skupnosti omogoča pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah, ob pogoju vzajemnosti. Ugotavljanje obstoja vzajemnosti pa ureja Zakon o ugotavljanju vzajemnosti – ZUVza (Ur. l. 9/99). Vzajemnost po tem zakonu je podana, če državljan RS ali pravna oseba, ki ima sedež v RS, v državi tujca lahko pridobiva lastninsko pravico na nepremičninah pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah v RS tujci, in izpolnjevanje katerih za državljana RS ali pravno osebo s sedežem v RS ni bistveno težje, kot je v pravnem redu RS predpisano izpolnjevanje pogojev za tujce (materialna vzajemnost) (7. člen). Tujci po tem zakonu so fizične osebe, ki niso državljani RS, in pravne osebe, ki imajo svoj sedež zunaj RS (2. člen).