Lovro Šturm, 2002

1Pravica do zbiranja in združevanja iz 42. člena je po stališču US zavzetem v ključni doktrinarni odločitvi o ustavni pritožbi politične stranke Istrski demokratski zbor (OdlUS VII, 98) temeljna človekova pravica, ki omogoča svobodno izražanje mnenj, oblikovanje politične volje in samoorganiziranost. Po stališču US v isti zadevi (tč. 7) sodi pravica do svobodnega združevanja v sklop tistih temeljnih ustavnih vrednot, ki jih je treba posebej spoštovati in dosledno zagotavljati njihovo resnično udejanjanje. To je toliko bolj pomembno, ker je komunistični režim po prevzemu oblasti od leta 1945 naprej na ustavni ravni in tudi z zakonsko ureditvijo navidezno zagotavljal svobodo združevanja vključno z ustanavljanjem in delovanjem političnih strank, v resničnem življenju pa so takratne komunistične oblasti delovanje opozicijskih političnih strank na vse možne načine z represivnimi ukrepi popolnoma zatrle in jih dejansko izločile iz političnega življenja. US je že v OdlUS I, 102, U-I-69/72, Ur. l. 61/92, ugotovilo, da je tedanja oblast po končani vojni onemogočala delovanje političnih strank in v nasprotju z lastnim pravnim redom politične nasprotnike odstranjevala s psevdolegalnimi postopki in z izmaličenimi pravnimi sredstvi. Onemogočanje in zatrtje opozicije ni bilo samo v neskladju s tedanjo ustavo, ampak tudi izrecno protizakonito in je pomenilo trajno hudo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

2Pravica do zbiranja in združevanja iz 42. člena kot posebna ustavna določba izvira iz načela demokracije (1. in 3. člen) ter iz tega načela izvedene ustavne kategorije svobodne demokratične družbe. Izhaja tudi iz splošne svobode ravnanja, ki jo je US razvilo iz osebnostnih pravic (35. člen). Najtesneje je povezana s svobodo izražanja (39. člen) ter s svobodo delovanja verskih skupnosti (2. odst. 7. člena) in s svobodo vere in drugih opredelitev (1. odst. 41. člena) ter s svobodo podjetništva (74. člen). Posebne ustavne pravice, izvedene iz 42. člene, so ustavne pravice do sindikalne svobode – t. i. koalicijsko združevanje (76. člen) in do stavke (77. člen).

3Splošna svoboda združevanja, skupaj s koalicijsko svobodo in s svobodo delovanja verskih skupnosti, pomeni samoorganiziranost na raznih področjih, kot so idealna združevanja (kulturna, ljubiteljska, športna, verska), politična združevanja (stranke), gospodarska združenja (osebne in kapitalske družbe) ter interesna združenja delojemalcev in delodajalcev.