Opredelitev in razmerje do drugih ustavnih določb
Tone Jerovšek, 2002
1Ustava v 3. členu vzpostavlja načelo ljudske suverenosti, ki se lahko uresničuje na določenem državnem teritoriju. Določenost teritorija opredeljuje Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS – TUL z določitvijo državnih meja RS, ki razmejujejo teritorij RS od sosednjih držav. Ozemeljsko enotnost in nedeljivost države predstavlja enoten državnoupravni sistem na nedeljivem teritoriju brez federalnih enot. To pomeni, da državni organi izvršujejo suvereno oblast in vse oblastne funkcije na celotnem ozemlju države v okviru enotnega ustavnopravnega, gospodarskega, denarnega, carinskega in varnostnoobrambnega sistema. V skladu s 124. členom ureja vrsto, obseg in organizacijo obrambe nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja zakon. Po isti določbi mora država pri zagotavljanju varnosti izhajati predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja. Zato ozemeljska enotnost in nedeljivost lastne države predstavlja tudi prepoved poseganja v enotnost in nedeljivost sosednjih in drugih držav. Pravilno razumevanje in pomen te določbe je mogoče doseči samo v povezavi s TUL in z drugimi splošnimi določbami ustave, ki konstituirajo državo in njeno suvereno oblast na določenem – njenem teritoriju. Znotraj določenega območja, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, pa jima je v skladu s tretjim poglavjem TUL in 11. ter 64. členom Ustave priznan poseben ustavni položaj in pravice (njun jezik kot uradni jezik, ohranjanje narodne identitete, pravica do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku, pravica do ustanovitve samoupravne skupnosti, pravica do svojega predstavnika v DZ).