Franc Testen, 2002

1Iz naslova k tej določbi bi se dalo razumeti, da gre za eno pravico ali kvečjemu za dve (izbirni ali celo kumulativno dani) pravici, ki temeljita na enakih predpostavkah: pravica do popravka in odgovora. Na ta način (kot eno) je to pravico pretežno razlagala tudi praksa rednih sodišč: označevala jo je kot pravico do popravka in/ali odgovora in tudi kot pravico do popravka oziroma odgovora. Tudi naslov 6. oddelka Zakona o medijih – ZMed (Ur. l. 35/2001) lahko zavaja: Pravica do popravka ali odgovora. V nadaljevanju se bo izkazalo, da gre za dve pravici, ki temeljita delno vsaka na svojih predpostavkah, zato se vsebina te ustavne določbe v nadaljevanju označuje kot “pravica do popravka in pravica do odgovora” in je njuna vsebina opisana deloma ločeno.

2Navedeni pravici sta predvsem obrambni pravici. Njuna značilnost je, da nista namenjeni varstvu pred posegi oblasti, ampak učinkujeta neposredno v razmerjih neoblastnega značaja. Pravica do popravka in pravica do odgovora nista klasični človekovi pravici. Primerjalne ureditve pravice, podobne “naši” pravici do odgovora, ne poznajo, poznajo pa, vendar pod drugačnim imenom, “našo” pravico do popravka. Pravica v večini primerjalnih ureditev nima ustavnega ranga, nekatere pravne ureditve tudi te pravice niti na zakonski ravni ne priznajo, praksa ameriškega Vrhovnega sodišča obstoj pravice, podobne naši pravici do popravka, zanika, češ da nasprotuje Prvemu amandmaju. EKČP takšnih ali njima podobnih pravic ne pozna, nekateri teoretiki skušajo pravico, analogno naši pravici do popravka, utemeljiti na določbi 10. člena EKČP – v delu, ki določa, da izvrševanje teh svoboščin (pravice do svobodnega izražanja) vključuje tudi dolžnosti […] za zavarovanje ugleda ali pravic drugih ljudi. Judikatura ESČP in doktrina nista sledili temu stališču. Pravica do popravka je v sožitju s pravico do osebnega dostojanstva (34. člen) in z varstvom pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen). Pravica do odgovora je šibko povezana s pravico iz 2. odst. 39. člena: vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja […]. Obe pravici kolidirata s pravico svobode izražanja po 1. odst. 39. člena in tudi s svobodno gospodarsko pobudo iz 74. člena.