Opredelitev in razmerje do drugih ustavnih določb
Janez Čebulj, 2002
1Svoboda gibanja je človekova pravica, ki vsakomur zagotavlja, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne. Po tej določbi ima torej vsakdo pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne. Obravnavana pravica torej obsega svobodo gibanja znotraj države, kar pomeni, da se posameznik lahko prosto giblje po ozemlju RS brez kakršnihkoli omejitev (predhodnih prijav, dovoljenj ipd.) in si tudi prosto izbira prebivališče – stalno ali začasno. Prosto gibanje nima le aktivne strani, temveč tudi pasivno – posameznika nihče ne more siliti, naj se preseli oziroma spremeni prebivališče.
2Svoboda gibanja ne obsega le gibanja znotraj RS. Obsega tudi prost prehod državne meje. To pomeni, da lahko posameznik kadarkoli prosto zapusti državo in se vanjo tudi vrne.
3Svoboda gibanja je gotovo del t. i. splošne svobode ravnanja, ki v Ustavi ni izrecno navedena kot posebna človekova pravica. Vendar je US že leta 1994 (OdlUS III, 62, U-I-137/93, Ur. l. 42/94) sprejelo stališče, da s tem, ko jamči nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti ter njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic, 35. člen zagotavlja tudi t. i. splošno svobodo ravnanja ljudi (več o tem glej 35. člen).