Janez Čebulj, 2002

1V 1. in 2. odst. 71. člena Ustava posebej zavezuje zakonodajalca, da določi pogoje za uporabo zemljišč, katerih cilj je njihovo smotrnejše izkoriščanje, in da uredi posebno varstvo kmetijskih zemljišč. Glede na to, da so lahko zemljišča javno dobro ali/oziroma istočasno celo naravno bogastvo in kot taka varovana v skladu z določbami 70. člena, je namen obravnavanih določb v prvi vrsti zagotoviti uživanje lastninske pravice na zemljiščih tako, da bosta pri tem zagotovljeni gospodarska in socialna funkcija lastnine (1. odst. 67. člena).

2Določba 3. odst. 71. člena izvira iz značilnosti slovenskega ozemlja in strukture njenega prebivalstva. Na prvi pogled je programske narave, vendar državi (zlasti zakonodajalcu) preko dolžnosti skrbeti za napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih območjih nalaga sprejetje ukrepov, ki bodo h gospodarskemu, kulturnemu in socialnemu napredku dejansko prispevali.