Janez Čebulj, 2002

1Obravnavani člen ureja dolžnost sodelovanja pri obrambi države, pri čemer 124. člen prepušča določitev vrste, obsega in organizacije obrambe zakonodajalcu in določa, da ta sprejme zakon o teh vprašanjih z dvotretjinsko večino vseh glasov. Obrambni sistem je namenjen v prvi vrsti zagotavljanju nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja.

2V nasprotju z naslednjim (124.) členom, se 123. člen nanaša na posameznike – državljane RS. Po eni strani jim nalaga splošno obveznost sodelovanja pri obrambi, način in meje njenega izvrševanja pa prepušča zakonu (1. odst.). Po drugi strani pa že sam dopušča ureditev alternativnega sodelovanja pri obrambi države za tiste državljane, ki zaradi t. i. ugovora vesti niso pripravljeni sodelovati pri opravljanju tistega dela obrambnih nalog, ki predstavljajo opravljanje vojaških obveznosti oziroma vojaške dolžnosti (2. odst. 123. člena). V tem delu se obravnavani člen tesno navezuje na 46. člen (pravica do ugovora vesti).