Stane Vlaj, 2011

1Po MELLS naj se državni nadzor lokalnih oblasti opravlja tako, da zagotavlja, da poseg nadzornih oblasti ostane v razmerju s pomembnostjo koristi, ki naj jih varuje. Namen nadzora je v prvi vrsti svetovanje, pomoč in krepitev odgovornosti in sposobnosti za samostojno odločanje organov lokalnih skupnosti. Nadzor ne bi smel zmanjševati svobode odločanja, ne učinkovitosti lokalnih oblasti pri opravljanju njihovih zadev. Pri državnem nadzoru gre pretežno za strokovno pomoč in sodelovanje. Nadzorstveni instrumentarij je v zakonih evropskih držav precej obširno razčlenjen (Vlaj, Lokalna samouprava, s. 221).

2Načelo sorazmernosti terja nekatera interpretacijska načela. Najprej gre za splošno pomembnost načela sorazmernosti za vsako upravno ureditev ali akt, ki vsiljuje omejitve lokalne samouprave. Drugo je nesprejemljivost razlikovanja med nadzorom delovanja in nadzorovanjem organov. Tretje načelo, ki je povezano s prvima dvema, je, da se pomen pojma “upravni nadzor” ne sme omejevati le na nadzor upravnih oblasti v obliki upravnih aktov, temveč ga je treba razlagati širše in uporabiti za vse, kar se nanaša na upravno življenje občine ali druge lokalne skupnosti, vključno odstavitev županov ali razpust svetov.

3Nadzor oseb ali organov lokalnih skupnosti sta dva vidika istega nadzora zakonitosti. Vprašanje nadzora oseb je danes zelo pomembno zaradi  razvoja lokalne demokracije v državah, ki postavljajo nova pravila in še niso navajene na demokratične vrednote. Ukrepi, ki se nanašajo na  izvoljene predstavnike, so nadomestna dejavnost in suspenz z odstranitvijo. Tretji ukrep, ki se nanaša na izvoljena telesa, pa se uporablja v izjemnih razmerah, ko je moteno normalno delovanje lokalnih javnih oblasti (nezmožnost delovanja v dolgem kontinuiranem razdobju).

4Pri nadomestni dejavnosti gre za to, da nadzorna oblast sprejme akt namesto lokalne skupnosti. Gre za primere, ko lokalna skupnost ne more ali noče delovati in izvajati dejavnosti, ki jo določa zakon. Vendar se SE zavzema, da bi bilo takšno ravnanje sprejemljivo in razumljivo, če so prenesene pristojnosti, ob izvirnih pristojnosti pa le izjemno ali celo nemogoče.

5Načela lokalne samouprave temeljijo na treh temeljnih idejah: lokalne oblasti imajo lahko lastno upravno strukturo, so opremljene z lastnimi poblastili in svobodno upravljajo z lastnimi zadevami, kar izključuje podrejenost drugim telesom in uporabo metod, ki so povezane z načelom hierarhije. Sistemi nadzora obstajajo zato, da preprečujejo preseganje okvirov in zagotavljajo ravnovesje med javnimi interesi, interesi lokalne skupnosti in individualnimi pravicami, za katere si prizadevajo avtorji Ustave in zakonov. Nadzor, ki presega te cilje in gre čez to, kar je razumno za dosego teh ciljev, mora biti odpravljen.

6ZLS (88. člen) določa, da državni nadzor nad delom organov lokalne samouprave opravljajo vlada in ministrstva. Če ministrstvo meni, da je občinski akt protiustaven ali nezakonit, mora opozoriti organ občine, ki ga je izdal, in mu predlagati rešitve. Če ta organ omenjenega akta ne uskladi, mora ministrstvo predlagati vladi, naj zahteva postopek pred US za presojo skladnosti tega akta z Ustavo in zakonom. Vlada oziroma ministrstvo lahko izvajanja odlokov, o katerih meni, da so nezakoniti, zadrži in jih predloži v presojo US. (Vlaj, 2006, s.  219)

7Z določbo 90. a člena je  zagotovljen nadzor nad izvajanjem z zakonom določenih lokalnih javnih zadev, ki so v izvirni pristojnosti občin. Določeno je bilo, da mora ministrstvo nalogo, ki je občina ne opravi, pa bi z njeno opustitvijo lahko nastale škodljive posledice za življenje in zdravje ljudi, za naravno življenjsko okolje ali premoženje, neposredno opraviti na stroške občine.

8Novi so členi od 90. b do 90. č (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, Ur. l. 74/98), ki se nanašajo na uporabo najhujših sankcij zoper občinski svet oz. župana – predčasno razpustitev občinskega sveta, razrešitev župana. Nova ureditev vsebuje razloge, postopek in pravno varstvo v primeru razpustitve ali razrešitve občinskih organov. Razlogi za razpust so nespoštovanje Ustave in nezakonito delovanje organa, njegova nesposobnost sprejemanja odločitev (če gre za kolektivni organ) ali nezakonita prekoračitev pooblastil.

9Občinski svet se lahko predčasno razpusti, če ne izvršuje odločb US; v letu, za katero ni bil sprejet proračun, tudi za prihodnje leto ne sprejme v skladu z zakonom pripravljenega in predloženega proračuna, ki bi lahko začel veljati ob začetku leta; če se v posameznem koledarskem letu po najmanj trikratnem sklicu sploh ne sestane na sklepčni seji. Župana pa se lahko predčasno razreši, če ne izvršuje odločb US ali pravnomočnih odločb Upravnega sodišča, ki mu nalagajo z Ustavo in zakonom skladno ravnanje.

V primeru razpustitve občinskega sveta DZ razpiše predčasne volitve v občinski svet, v primeru razrešitve župana pa nadomestne volitve župana (90. b člen).

10O teh sankcijah odloča DZ na predlog vlade. Pred izdajo sklepa o razpustitvi občinskega sveta oz. razrešitvi župana ju mora DZ ponovno opozoriti na nezakonito ravnanje in jima predlagati, kako in v kakšnem roku naj ga odpravita. Če to storita, DZ postopek s sklepom ustavi. Če DZ ugotovi, da razlogi za uporabo ukrepov niso odpravljeni, da so bili uporabljeni vsi milejši zakoniti ukrepi in da je uporaba najstrožjih ukrepov nujen ukrep za zagotovitev lokalne samouprave v občini, razpusti občinski svet in/ali razreši župana. Občinska organa lahko v 30 dneh po prejemu takšnega sklepa vložita zahtevo za presojo ustavnosti tega sklepa DZ (90. c člen).

11Urejeno je tudi izvajanje nalog in pristojnosti občinskih organov v vmesnem času, do nadomestnih volitev (90. č člen). V primeru razpustitve sveta sprejema nujne ukrepe in njegove pristojnosti župan, vendar jih je dolžan predložiti v potrditev novoizvoljenemu svetu. V primeru razrešitve župana, ki je neposredno izvoljen, pa njegove naloge začasno opravlja podžupan. Edini problem (poseg v lokalno samoupravo, ker začasno ni predstavniškega oziroma neposredno izvoljenega organa) predstavlja položaj, ko sta razrešena tako svet kot župan. V tem primeru je do izvolitve novih organov nujno zagotoviti opravljanje nujnih nalog organov samoupravne lokalne skupnosti po začasnem upravitelju. Tudi začasni upravitelj je dolžan nujne ukrepe in njegove pristojnosti predložiti v potrditev novoizvoljenemu svetu, ko se ta lahko sestane. Svet ima potem možnost ukrepe potrditi, spremeniti ali razveljaviti in namesto njih sprejeti drugačno odločitev, vendar seveda le z veljavnostjo za vnaprej.

12Varstvo lokalne samouprave in pravic posameznikov ter organizacij ureja enajsto poglavje ZLS. Občina oziroma pokrajina lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice lokalne skupnosti pri US. Država ne sme posegati v zadeve, ki so z zakoni ali z akti lokalnih skupnosti opredeljene kot naloge teh skupnosti. Občina bi lahko sprožila tudi ustavni spor o skladnosti zakona, ki posega v njeno pristojnost, z Ustavo (Vlaj, Lokalna samouprava, s. 221).