Janez Čebulj, 2011

1Leta 2006 se je začelo razmerje med US in Vrhovnim sodiščem v okviru ustavnosodne presoje vse bolj razlagati tudi ob upoštevanju 125. člena, po katerem so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni in vezani na Ustavo in zakon. Po 1. členu ZUstS je US najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Takšen položaj US izhaja iz 160. člena, ki opredeljuje njegove pristojnosti. Iz njih izhaja, da je edini (najvišji) organ za presojo predpisov (varstvo ustavnosti in zakonitosti) in tisti organ, ki potem, ko so izčrpane vse druge pravne poti, odloča o kršitvah človekovih pravic s posamičnimi akti (zlasti z upravnimi in s sodnimi). Vendar pa ob upoštevanju 125. člena to ne pomeni, da je US edini organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic.

2To stališče je bilo v ustavnosodni presoji dokončno uveljavljeno po sprejetju novele ZUstS, ki je začela veljati 15. 7. 2007. Na podlagi njenih določb  je US v okviru ustavnosodne presoje sprejelo nekatera stališča glede izkazovanja pravnega interesa za vložitev pobude (OdlUS XVII, 2, U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008) in glede izčrpanosti pravnih sredstev kot pogoja za vložitev ustavne pritožbe (OdlUS XVI, 22, Up-2394/07 z dne 18. 12. 2007). Ta stališča so ob upoštevanju razlage vsebine 125. člena (glej komentar k 125. členu) tudi z vidika razmerja med US in sodišči ter v tem okviru zlasti Vrhovnim sodiščem okrepila vlogo sodne veje oblasti tako glede varstva ustavnosti in zakonitosti kot tudi glede varstva človekovih pravic, kar sta sicer dve temeljni funkciji US. Bistvo stališč US je, da so za varstvo ustavnosti in zakonitosti odgovorna sodišča in to od prve stopnje naprej, prav tako pa vezanost na Ustavo in zakon iz 125. člena vsa sodišča zavezuje k zagotavljanju varstva človekovih pravic. S takšnimi stališči se US postopoma bliža ureditvi, po kateri bo v okviru svojih pristojnosti odločalo tako o ustavnosti in zakonitosti kot tudi o kršitvah človekovih pravic samo, če se bo predhodno o tem izreklo Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi. To njegovo vlogo je US poudarilo tudi v sklepu U-I-302/09, Up-1472/09, U-I-139/10, Up-748/10 z dne 12. 5. 2011. V njem se je US opredelilo do narave postopka odločanja o dopustitvi revizije v pravdnem postopku in ob tem tudi do ustavnopravne vloge Vrhovnega sodišča kot precedenčnega sodišča, ki jo v povezavi s temeljnimi ustavnimi načeli pravne države in delitve oblasti opredeljuje prvi odstavek 127. člena, po katerem je Vrhovno sodišče najvišje sodišče v državi. Ko Vrhovno sodišče v okviru razlagalnega prostora, ki mu pripada kot vrhu tretje veje oblasti glede razlage zakona, sprejema stališča o pomembnih pravnih vprašanjih, soustvarja pravo. Sooblikuje merila, ki naj bodo v podobnih primerih v prihodnje ex ante vodilo sodiščem in naslovnikom pravnih norm nasploh. Na ta način krepi predvidljivost pravnih norm in torej pravno varnost. Ureditev revizije torej temelji na spoznanju, da v moderni pravni državi, zasnovani na delitvi oblasti in zavezani varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Vrhovno sodišče z vnaprejšnjim (ex ante) oblikovanjem vodil, vzniklih iz konkretnih primerov, pomembno prispeva h krepitvi enakosti pred zakonom in pravne varnosti. Tako učinkovito udejanja svojo vlogo v sistemu zavor in ravnovesij, v katerem ima glede razlage zakonov zadnjo besedo (glej 13. točko obrazložitve).

3Po šestem odstavku 106. člena ZS ter 24. členu ZSOVA kontrolo pisem in drugih pošiljk ter nadzorovanje in snemanje telekomunikacij v RS dovoli na predlog direktorja agencije s pisno odredbo za vsak primer posebej predsednik Vrhovnega sodišča. To lahko stori le, če je podana velika verjetnost, da obstaja nevarnost za varnost države, pri čemer 24. člen ZSOVA taksativno določa položaje oziroma dejavnosti, v katerih se kaže obstoj nevarnosti za varnost države, poleg tega pa mora obstajati tudi utemeljeno pričakovanje, da se v zvezi s to dejavnostjo uporablja določeno telekomunikacijsko sredstvo ali bo to sredstvo uporabljeno, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da podatkov ni mogoče pridobiti drugače oziroma bi njihovo pridobivanje na drug način lahko ogrozilo življenje ali zdravje ljudi.

4Posebne pristojnosti daje Vrhovnemu sodišču tudi 12. člen ZUS-1. Poleg tega, da odloča o pritožbi in reviziji v upravnem sporu ter v sporu o pristojnosti med upravnim in drugim sodiščem, odloča tudi o zakonitosti aktov volilnih organov za volitve v DZ, DS in za volitve predsednika države.