Jernej Letnar Černič, 2011

1Vsak državljan ima obveznost, da varuje državo. Določba ne ureja le normativne ustavne pravne podlage za obrambne obveznosti, ampak obrambni boj pripadnikov slovenske teritorialne obrambe v slovenski osamosvojitveni vojni oziroma v vojni za Slovenijo simbolično povzdiguje na ustavno raven. Slovenska osamosvojitvena vojna je trajala med 27. junijem in 7. julijem 1991. V tem času je slovenska vojska odbila napad SFRJ in postavila ustavnopravno podlago za samostojno in neodvisno RS. V zadnjih let je obrambna struktura RS doživela dve spremembi. Slovenska vojska se je preoblikovala iz naborniške v poklicno vojsko, leta 2004 pa je RS podpisala Washingtonsko pogodbo in postala članica Organizacije Severnoatlantske pogodbe (NATO).

2Meje in način obrambnih obveznosti opredeljuje Zakon o obrambi (ZObr-UPB1 Ur. l. 103/04), ki določa tri vrste obrambnih dolžnosti: vojaško, delovno in materialno. 1. odstavek 6. člena določa, da se vojaška dolžnost uresničuje v Slovenski vojski in v enotah za zveze; delovna dolžnost z opravljanjem nujnih del, ki so potrebna za delovanje državnih organov; materialna dolžnost pa se uresničuje s predajo nepremičnin in premičnin za obrambne potrebe.

3123. člen je določba pozitivnega statusa. Državljani so zavezani, da na različne načine sodelujejo pri obrambi državi. Državljani ima torej pozitivno obveznost, da dejavno branijo državo.