Jernej Letnar Černič, 2011

1Določba uresničuje 5. člen, ki inter alia določa, da država skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine. Predstavlja temeljno ustavnopravno podlago za varovanje naravnih znamenitosti in je pri tem neposredno povezana in prepletena s pravico do zdravega življenjskega okolja. Določba varuje naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike, ki pogojujejo uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja in nedotakljivosti človekovega življenja. Poudarja vrednote varovanja naravne in biotske raznovrstnosti ter kulturne dediščine, ki jih mora država zagotavljati in varovati. Določba ne varuje naravne in kulturne dediščine le na normativni ravni, ampak tudi na simbolni, saj sta naravna in kulturna dediščina eni izmed najpomembnejših vrednot slovenstva in slovenske narodne identitete.

2Določba o varovanju naravne in kulturne dediščine ne obsega pravice negativnega, ampak le pravico pozitivnega statusa. Država mora aktivno ustvarjati pogoje za varovanje naravnih znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Država ima obveznost spoštovati, varovati in uresničevati vsa načela naravne in kulturne dediščine. To ne pomeni le prizadevanja, ampak obveznost, ki prinaša rezultat. Ustavnopravno jedro oziroma minimalna obveznost države glede varovanja naravne in kulturne dediščine je, da ne onemogoča varovanja naravne in kulturne dediščine ter da sprejme vsaj minimalne normativne standarde za njuno varovanje.