Opredelitev
Matej Avbelj, 2011
1Pravica do peticije je politična človekova pravica in predstavlja eno od oblik neposredne demokracije. Iz besedila Ustave, ki govori o peticiji in drugih pobudah splošnega pomena, izhaja, da se peticija lahko vlaga v zvezi z zadevami splošnega pomena. Zadeva splošnega pomena je sicer nedoločen pravni pojem. Mednje lahko štejemo vse tiste zadeve, ki niso vezane izključno na zasebno sfero posameznika, temveč se nanašajo na javna vprašanja, ki zadevajo večje število posameznikov.
2Namen pravice do peticije je omogočiti državljanom neposredno komunikacijo z nosilci oblasti, katere vsebina so lahko opozorila, predlogi, nasprotovanja, podpora in drugo. Vlaganje peticij in drugih splošnih pobud je tudi ena od oblik lobiranja, ki je postalo eno temeljnih sredstev vpliva zainteresiranih (civilno)družbenih skupin na zakonodajne in druge normodajne postopke. Pričakovati je, da se bo pomen pravice do peticije še krepil. Temu pritrjuje tudi razvoj na področju prava EU, ki državljanu EU v 20. členu PDEU daje pravico naslavljati peticije na Evropski parlament in obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic kot tudi na druge institucije in posvetovalne organe Unije v kateremkoli jeziku Pogodb in prejeti odgovor v istem jeziku.
Literatura k členu:
Dodatna literatura:
Cerar, Pravica do peticije, s. 81, v Kaučič (ur.). Nova ustavna ureditev Slovenije, Ljubljana 1992;
Koselj, Pravica do peticije, Zbornik Referatov DZ RS, 2005, s. 8–26.