Opredelitev
Metoda Orehar Ivanc, 2011
1US je v U-I-92/07, Ur. l. 46/10, definiralo pojem opredelitve iz 41. člena in ga razmejilo od opredelitev, varovanih s svobodo izražanja, glede na njihovo vsebino in glede na njihov pomen za oblikovanje in razvoj posameznikove osebnosti. Iz odločbe sicer ni izrecno razvidno, kateri so razlogi za varstvo svobode vere, iz podane opredelitve in tudi več drugih stališč (npr. o razmerju med načelom ločenosti države in verskih skupnosti ter 41. členom, o dolžnostih države pri zagotavljanju verske svobode, o razmerju med pozitivnim in negativnim elementom svobode opredelitve) pa je mogoče sklepati, da so verska in druga svetovnonazorska prepričanja posebej varovana prav zaradi njihovega pomena za oblikovanje posameznikove identitete. Če bi šlo le za različne, povsem subjektivne ideje in razmišljanja, bi zadostovalo varstvo v okviru svobode izražanja misli. Če bi šlo le za zagotovitev strpnosti med pripadniki različnih veroizpovedi, bi bila omejitev izražanja vere na posameznikovo osebno sfero ustrezna in sprejemljiva rešitev. US pa je izrecno izpostavilo, da so vera in druge opredelitve sestavni del javnega življenja oziroma družbe, da vsaka posameznikova zaznava verskih obeležij ne more pomeniti nedovoljene prisilne konfrontacije z vero, da je načelo ločenosti treba razumeti v funkciji zagotavljanja polne svobode vesti in enakopravnosti ne glede na prepričanje, in nenazadnje, da je država dolžna priznati pomen vere (in drugih temeljnih prepričanj) za posameznike in dejavno ustvarjati pogoje za uresničevanje te človekove pravice.
Literatura k členu:
Literatura:
van Dijk/van Hoof (ed.), Theory and Practice of the European Convention on Human Rights, Kluwer 1998;
Frowein/Peukert, Europäische Menschenrechtskonvention, EMRK-Kommentar, Engel 1996;
Novak, Verska ikonografija v javni instituciji, Meje svobode vesti v sodobni državi, ZZR, LIX, 1999, s. 249–271;
Shaw, Freedom of Thought, Conscience and Religion, s. 445–463, v: Macdonald et al. (ed.), The European System for the Protection of Human Rights, Nijhoff 1993;
Šinkovec, Svoboda vesti in laičnost države, Pravnik, 1–3/1996, s. 3–17;
Šturm (ur.), Cerkev in država: pravna ureditev razmerja med državo in cerkvijo, Ljubljana 2000;
Wildhaber, Right to Education and Parental Rights, s. 531–551, v: Macdonald et al. (ed.), The European System for the Protection of Human Rights, Nijhoff 1993.
Dodatna literatura:
Commentary of the Charter of Fundamental Rights of the European Union, 2006, dostopen na: http://ec.europa.eu/justice_home/doc_centre/rights/charter/docs/network_commentary_final%20_180706.pdf;
van Dijk et al. (ed.), Theory and Practice of the European Convention on Human Rights, 4. izd., Intersentia, Antwerpen 2006;
Evans, Freedom of Religion Under the European Convention on Human Rights, Oxford 2003;
Frenz, Handbuch Europarecht, Band 4: Europäische Grundrechte, Springer 2009;
Frowein/Peukert, Europaische Menschenrechtkonvention, 3. izd., Engel 2009;
Harris et al, Law of the European Convention on Human Rights, 2. izd., Oxford 2009;
Martínez-Torrón/Durham, Religion and the Secular State, General Report, XVIII. mednarodni kongres primerjalnega prava, Washington 2010;
Ovey et al., The European Convention on Human Rights, Oxford 2006 (4. izdaja);
Tettinger et al., Gemeinschaftskommentar zur Europäischen Grundrechte-Charta, Beck 2006;
Toledo Guiding Principles on Teaching about Religions and Beliefs in Public Schools, 2007, dostopno na: http://www.osce.org/publications/odihr/2007/11/28314_993_en.pdf; Splošni komentar (General Comment) k 18. členu Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, 1966, dostopen na: http://www.unhchr.ch/tbs/doc.nsf/(Symbol)/9a30112c27d1167cc12563ed004d8f15?Opendocument.