Mitja Deisinger, 2002

1S tem členom je določena imuniteta sodnikov kot ena izmed prvin neodvisnosti sodnikov, ki izhaja iz 125. člena. Imuniteta sodnikov predstavlja prepoved, da niti sodnika, niti sodnika porotnika ni možno klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju na sodišču, kar je določeno v 1. odst. tega člena in predstavlja t. i. materialno imuniteto. V 2. odst. je vsebovana druga prepoved, da namreč sodnik ne sme biti priprt, prav tako pa zoper njega ne sme biti začet kazenski postopek, če v obeh primerih ni bilo dovoljenja državnega organa. Takšno dovoljenje je potrebno, če je sodnik osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije. Tovrstna prepoved predstavlja t. i. procesno imuniteto.

2S takšno ustavno določbo je zagotovljeno, da bi zakonodajna in izvršna oblast brez omejitev nadzirali sodstvo oziroma jo ovirala s kazenskimi postopki zoper sodnike, ko za to ne bi imeli pravne podlage. Sodniki so s to ustavno določbo delno izenačeni s poslanci, ki jim je poslanska imuniteta zagotovljena s 83. členom.

3Kadar je za začetek kazenskega postopka zoper sodnika potrebno dovoljenje DZ, kot je to določeno v 2. odst. tega člena, mora organ, ki je pristojen zahtevati dovoljenje, na podlagi 1. odst. 99. člena Zakona o sodniški službi – ZSS o vložitvi zahteve za dovoljenje obvestiti Sodni svet ter ministrstvo, pristojno za pravosodje. V primeru, ko je za odreditev pripora zoper sodnika potrebno dovoljenje DZ, mora preiskovalni sodnik na podlagi 2. odst. 99. člena ZSS pred odreditvijo pripora zaprositi DZ za dovoljenje. DZ odloči o dovoljenju po pridobitvi mnenja Sodnega sveta. Prav tako mora sodišče v skladu s 1. odst. 100. člena ZSS, ko odredi pripor zoper sodnika, o tem nemudoma obvestiti predsednika sodišča, v katerem opravlja sodnik sodniško službo, Sodni svet ter ministrstvo, pristojno za pravosodje.

4Kot začetek kazenskega postopka je potrebno šteti vložitev obtožnega predloga ali obtožnice oziroma sklep o uvedbi preiskave, torej mora Državno tožilstvo ali sodišče imeti pred temi akti že dovoljenje DZ. V 2. odst. tega člena je začetek kazenskega postopka povezan s sumom, da je sodnik storil kaznivo dejanje pri opravljanju sodniške funkcije. V praksi bi tako prišla v poštev kazniva dejanja jemanja podkupnine, zloraba položaja ali pravic uradne osebe, ponareditev uradne listine in podobna kazniva dejanja.

5Če je zoper sodnika uveden kazenski postopek zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja z zlorabo sodniške funkcije, mora predsednik Vrhovnega sodišča sodniku izreči začasno odstranitev iz sodniške službe, torej t. i. suspenz, glede na določbo 1. odst. 95. člena ZSS. V 2. odst. istega člena ZSS pa je fakultativna možnost za izrek suspenza s strani predsednika Vrhovnega sodišča, če je zoper sodnika uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti. V obeh primerih o suspenzu predsednika Vrhovnega sodišča iz sodniške službe odloči Sodni svet. Zoper obrazloženo odločitev o suspenzu se sodnik lahko pritoži v 15 dneh na Sodni svet, predsednik Vrhovnega sodišča pa na DZ, pri čemer pa pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (96. člen ZSS). Suspenz traja do dokončne odločitve pristojnega organa o razrešitvi sodnika (1. odst. 97. člena ZSS).