Mitja Deisinger, 2002

1S to ustavno določbo je postavljen sistem izvolitve sodnikov in sicer jih voli DZ na predlog Sodnega sveta. V Zakonu o sodniški službi – ZSS je urejen postopek za izvolitev oziroma imenovanje sodnika.

2Volilni postopek se sproži s tem, da Ministrstvo za pravosodje razpiše prosto sodniško mesto in sicer v enem mesecu po prejemu predloga predsednika sodišča. Sam razpis se objavi v Uradnem listu RS. Pri predlogu za razpis je predsednik sodišča omejen z določbo 38. člena Zakona o sodiščih – ZS, na podlagi katere je število sodniških mest na posameznem sodišču določeno s strani Sodnega sveta. Poleg tega mora predsednik sodišča zagotoviti, da so za zasedbo sodniškega mesta predvidena sredstva v proračunu. Ministrstvu prispele vloge formalno pregleda in preveri, ali je vloga vložena pred iztekom razpisnega roka. Personalni sveti v razpisnem postopku oblikujejo mnenje in oceno ustreznosti posameznih kandidatov za sodniška mesta, nato pa Sodni svet predlaga za prosto mesto le enega kandidata v izvolitev DZ. Šteje se, da je z izvolitvijo v sodniško funkcijo sodnik imenovan na razpisano sodniško mesto.

3Princip volitve sodnikov izhaja iz ureditve v ZSS, da je sodnik v DZ izvoljen le prvič, nato pa lahko napreduje na višje sodniško mesto in napredovanje na položaj svetnika, o čemer odloča Sodni svet po izvedenem postopku ugotavljanja strokovnosti in uspešnosti sodniškega dela. Izjema je le pri napredovanju sodnika na mesto vrhovnega sodnika, ko o takšnem napredovanju odloča DZ na predlog Sodnega sveta. Ustavna ureditev izvolitve sodnikov v naši državi ni pogosta v drugih državah. Bistvena pomanjkljivost volitev sodnikov v DZ je prav okoliščina, da kljub zahtevam pravne države o ravnovesju vseh treh vej oblasti, lahko državni zbor zavrne izvolitev brez kakršnegakoli razloga, lahko pri tem odloča tudi povsem politično in ne upošteva izpolnjenih pogojev za izvolitev pri posameznem kandidatu.

4Če pogledamo, kako je to urejeno v drugih državah, vidimo sicer različne ureditve. V Avstraliji sodnika imenuje generalni guverner sveta, v Avstriji predsednik države ali pooblaščeni pristojni minister, v Azerbajdžanu vrhovne sodnike parlament, v Bolgariji sodnike Vrhovni sodni svet, v Belgiji kralj, na Danskem Visoko sodišče 15 članov parlament, druge pa člani Vrhovnega sodišča, v Estoniji predsednik republike, na Finskem predsednik republike, v Grčiji Vrhovni sodniški svet, na Irskem predsednik, v Italiji Višji sodni svet, v Kanadi generalni guverner, v Latviji parlament, v Litvi vrhovne sodnike pritožbenega sodišča predsednik republike z odobritvijo parlamenta, druge sodnike pa predsednik republike, v Luksemburgu Veliki vojvoda, na Malti predsednik, v Nemčiji skupaj pristojni minister in Odbor za izbiro sodnikov, na Nizozemskem kraljica, na Poljskem predsednik republike, na Portugalskem predsednik, v Rusiji sodnike Vrhovnega sodišča Svet federacije, druge sodnike pa predsednik Rusije, na Slovaškem Državni svet, v Veliki Britaniji kraljica, na Švedskem Vlada, na Japonskem Kabinet, na Hrvaškem Visoki sodni svet, v ZR Jugoslaviji Zvezna skupščina, v Makedoniji Skupščina, v Angoli Vrhovno sodišče, v Braziliji predsednik republike, na Češkem predsednik republike in v Romuniji predsednik Romunije.

5K volitvam sodnikov je potrebno dodati še volitve oziroma imenovanja predsednika sodišča, ki je po 7. členu ZS lahko samo sodnik. Predsednika Vrhovnega sodišča RS imenuje DZ na predlog pravosodnega ministra po poprejšnjem mnenju Sodnega sveta in občne seje Vrhovnega sodišča za dobo 6 let z možnostjo ponovnega imenovanja (1. odst. 62. člena ZS). Predsednike ostalih sodišč imenuje pravosodni minister na predlog Sodnega sveta, prav tako za dobo 6 let z možnostjo ponovnega imenovanja.