Mitja Deisinger, 2002

1Trajni sodniški mandat, ki je določen s to ustavno določbo, je ena od temeljnih prvin sodnikove neodvisnosti, ki izhaja iz 125. člena. Omejevanje sodniškega mandata oziroma volitev za določen čas ali ponovne izvolitve po določenem času vsekakor negativno vplivajo na neodvisnost sodnika, saj se sodniki v tem primeru v svoji funkciji, ki je hkrati njihov življenjski poklic, ne morejo počutiti varno.

2Z Zakonom o sodniški službi – ZSS je določena starostna meja za izvolitev sodnika in starostna meja, pri kateri se sodnik upokoji. Tako je v 3. tč. 1. odst. 8. člena tega zakona določeno, da je lahko za sodnika izvoljen, kdor je dopolnil 30 let starosti. V 3. odst. 105. člena tega zakona je bila glede starostne meje sicer napravljena začasna izjema in sicer v primeru, ko se na razpis prostega sodniškega mesta na okrajnem sodišču ni prijavil kandidat, ki bi izpolnjeval pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo, je bil do 31. 12. 1999, ne glede na omenjen pogoj o starostni meji, za sodnika okrajnega sodišča lahko izvoljen tisti, ki je dopolnil 27 let starosti in imel po opravljenem pravniškem državnem izpitu najmanj eno leto delovnih izkušenj na sodišču ali najmanj tri leta delovnih izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu.

3Trajnost sodniške funkcije ni dosmrtna, glede na 2. odst. 129. člena je ZSS določil v 1. tč. 1. odst. 74. člena, da sodniku preneha sodniška funkcija po zakonu z upokojitvijo, vendar najkasneje, ko dopolni 70 let starosti. Ob tem se je zastavilo vprašanje, ali se sodnik ob izpolnitvi pogojev za upokojitev mora upokojiti, ali pa lahko sodniško funkcijo še naprej opravlja do dopolnjenih 70 let starosti. Po nekaterih stališčih bi se sodnik ob izpolnitvi pogojev za upokojitev moral upokojiti ter mu ne gredo pravice, kot npr. pri dopustnosti znanstvenoraziskovalnega in pedagoškega dela, ki jo imajo profesorji na univerzi. Po teh stališčih določba 2. odst. 129. člena nima namena določiti, da se sodnik ne upokoji z dopolnitvijo polne delovne dobe, ki jo določa pokojninska zakonodaja, temveč je namen te določbe, da se lahko upokoji z določeno starostjo tudi, če ne doseže polne delovne dobe. Drugo stališče, ki izhaja iz pravic sodnika, pa mu zagotavlja možnost upokojitve tudi prek izpolnjenih pogojev za upokojitev do konca tistega leta, v katerem je dopolnil 70 let starosti in to stališče se je uveljavilo tudi v praksi.

4Poleg omenjenega starostnega pogoja za izvolitev sodnika je v 1. odst. 8. člena določeno še, da je za takšno funkcijo lahko izvoljen tisti, ki je državljan RS in aktivno obvlada slovenski jezik, da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost, da ima v RS pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik ali v RS nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo Pravne fakultete, da je opravil pravniški državni izpit in da je osebnostno primeren za opravljanje sodniške funkcije. Zakon zadnjo zahtevo v 2. odst. istega člena tudi opredeljuje z negativno definicijo, namreč, da ni osebno primeren za opravljanje sodniške funkcije, kdor se je ali se obnaša tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da sodniške funkcije ne bo opravljal pošteno in vestno. Dodaten pogoj je določen v 9. členu ZSS in sicer mora oseba ob izpolnjevanju omenjenih pogojev za izvolitev na mesto okrajnega sodnika imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Za mesto okrožnega sodnika se lahko izvoli oseba, ki je uspešno opravljala sodniško funkcijo v trajanju najmanj treh let ali ima najmanj šest let delovnih izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu (10. člen ZSS).

5Za višjega sodnika je potrebno opravljati sodniško funkcijo v trajanju najmanj šest let ali imeti najmanj devet let delovnih izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu (1. odst. 11. člena istega zakona), za mesto vrhovnega sodnika pa je pogoj opravljanje sodniške funkcije v trajanju najmanj 15 let ali najmanj 20 let delovnih izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Izjema za izvolitev na mesto višjega sodnika je v 2. odst. 11. člena ZSS, saj je na to mesto lahko izvoljen tudi univerzitetni učitelj prava, ki je izvoljen najmanj v naziv docenta, če seveda izpolnjuje ostale splošne pogoje. Prav tako je lahko izvoljen za vrhovnega sodnika univerzitetni učitelj prava, če je izvoljen najmanj v naziv izrednega profesorja in izpolnjuje ostale splošne pogoje (2. odst. 12. člena ZSS). V 2. odst. 13. člena ZSS je določeno, da je s sodniško funkcijo izenačeno opravljanje funkcije državnega tožilca, sodnika za prekrške in javnega pravobranilca ter poklic odvetnika in notarja.

6Ob izpolnjevanju vseh splošnih pogojev je v 3. odst. 8. člena t. i. lustracijska določba. Ne glede na izpolnitev splošnih pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo se sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo. Iz besedila te zakonske določbe lahko sklepamo, da gre le za tiste sodnike, ki so iz prejšnjega omejenega 8-letnega mandata kandidirali v trajni mandat na podlagi prehodne določbe prvega odstavka 101. člena ZSS. Siceršnje kandidiranje za sodniško funkcijo bi bilo sicer tudi možno po prekinitvi dela v sodstvu, vendar pa se v tem pogledu zastavlja vprašanje, zakaj določba 3. odst. 8. člena nima nobenega roka, po katerem bi bilo možno novo kandidiranje za sodnika. V vseh drugih državah, ki so sprejele lustracijske določbe, so namreč določeni tudi roki, po katerih pa lustrirana oseba zopet dobi možnost pridobiti določeno funkcijo. Hkrati se tudi zastavlja vprašanje temeljne človekove pravice enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, saj je v RS sprejeta takšna lustracijska določba le za sodnike.