Omejitve in njihova dopustnost
Janez Čebulj, 2002
9Obravnavani 73. člen v 1. odst. vsakomur nalaga dolžnost, da v skladu z zakonom varuje naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. To dolžnost vsebujeta tudi oba zakona: tako ZON kot tudi ZVKD. ZON vsebuje splošno določbo, po kateri morajo fizične in pravne osebe ravnati tako, da varujejo naravne vrednote (7. člen ZON), ZVKD pa določbo, po kateri je ohranjanje in varovanje dediščine skrb vseh in vsakogar (4. člen ZVKD). V ta namen oba urejata sistem varstva, ki med drugim obsega tudi ukrepe, ki vplivajo na način uživanja lastnine oseb, ki so lastnice delov naravne in kulturne dediščine, pa tudi oseb, ki so lastniki zemljišč oziroma nepremičnin, katerih uporaba je nujna zaradi varstva in ohranjanja dediščine. Tudi 73. člen je torej podlaga za določanje ekološke, zlasti pa socialne funkcije lastnine (67. člen v povezavi s 33. členom).
10Tako mora po ZON lastnik zemljišča dopustiti na svojih zemljiščih neškodljiv prehod drugim osebam in drugo splošno rabo v skladu z zakonom ter dopustiti na svoji lastnini opravljanje nalog ohranjanja biotske raznovrstnosti in ukrepov varstva naravnih vrednot, na njegovi podlagi pa se lahko omeji dejavnost ali raba naravne vrednote ali nepremičnine na zavarovanem območju, država in lokalna skupnost imata predkupno pravico glede nepremičnin na zavarovanih območjih. Kadar je to potrebno zaradi varstva naravnih vrednot ali zaradi ustanavljanja zavarovanega območja, pa se lahko lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah odvzame ali omeji.
11Podobne določbe vsebuje ZVKD. Ureja pravice in dolžnosti lastnika kulturnega spomenika oziroma dediščine, predkupno pravico države ali lokalne skupnosti na spomeniku ter razloge za razlastitev nepremičnega spomenika.