Janez Čebulj, 2002

idodstavkaKot je bilo že navedeno na podlagi 72. člena, pripada pravica do zdravega življenjskega okolja vsakomur, država pa jo je dolžna zagotavljati. Pri tem pa določba 1. odst. 72. člena vsebuje dikcijo: v skladu z zakonom. To dikcijo je treba obravnavati ob upoštevanju 2. odst. 15. člena, po kateri je mogoče z zakonom predpisati tudi način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem je potrebno način uresničevanja v zvezi s pravico do zdravega življenjskega okolja razumeti v širšem smislu, saj 72. člen ne opredeljuje vsebine te pravice.

27Vsebino pravice do zdravega življenjskega okolja določa zakonodajalec predvsem tako, da določa meje dopustnosti posegov v okolje. Poseg v okolje je po ZVO (5. člen) vsako trajno ali začasno človekovo dejanje ali opustitev ravnanja, ki s svojim vplivom lahko ogrozi ali ogroža zdravje ali okolje in ima za posledico njegovo umetno spremembo, obremenitev ali zaviranje njegovih naravnih sprememb, nanaša pa se zlasti na:

• izkoriščanje in uporabo naravnih dobrin,
• posege v prostor,
• proizvode in druge dejavnosti,
• promet in porabo blaga,
• emisije v vodo, zrak ali tla, odlaganje in kopičenje odpadkov ter druge vplive na okolje.

28Posledica posegov so obremenitve okolja, imajo vpliv tudi na zdravje ljudi, zato se predpisujejo t. i. mejne vrednosti obremenitev okolja, ki pomenijo tisto mejo (predpisan normativ) obremenjevanja, ki je še dovoljena. ZVO v 27. členu pooblašča Vlado, da klasificira in predpiše mejne vrednosti emisij (izpuščanja oziroma oddajanja) snovi in energije v tla, vodo in zrak ter mejne vrednosti imisij (koncentracij, ki so posledica emisije). Pri opravljanju dejavnosti (gospodarskih in drugih) se te omejitve kažejo kot pogoji in načini za njihovo opravljanje (2. odst. 72. člena), zato vzpostavitev take pravne ureditve, katere namen je zagotavljati uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja, predstavlja dopustno omejitev svobodne gospodarske pobude (74. člen).

29Kot rečeno pa je pravica do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena, enako kot 70. in 71. člen, tudi podlaga za določanje ekološke funkcije lastnine (67. člen v povezavi s 33. členom). Varstvo okolja je namreč nujen pogoj za uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja.