Omejitve in njihova dopustnost
Janez Čebulj, 2011
4Pogoje za pridobitev statusa grajenega javnega dobra in pogoje za ukinitev tega statusa ureja ZGO-1. Objekt oziroma del objekta pridobi status grajenega javnega dobra državnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije po uradni dolžnosti izda tisto pristojno ministrstvo, v katerega delovno področje sodi takšen objekt oziroma pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava. Enak je postopek za ukinitev statusa grajenega javnega dobra (21. in 23. člen). Posledica pridobitve statusa grajenega dobra je, da ga mora njegov lastnik oziroma upravljavec vzdrževati v stanju, ki omogoča splošno rabo v skladu z njegovim namenom. Na objektu oziroma njegovem delu, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra, tudi ni mogoče pridobiti lastninske ali kakšne druge stvarne pravice s priposestvovanjem, prav tako pa ne more biti predmet izvršbe (22. člen).
5V prehodnih določbah je ZGO-1 ob njegovi uveljavitvi opredelil veljavne predpise, na podlagi katerih so se javne površine, javna infrastruktura in drugi objekti šteli za grajeno javno dobro, ter zavezal državo in lokalne skupnosti, naj uredijo neurejen status grajenega javnega dobra (členi 211, 212 in 213).
Literatura k členu:
Čebulj, Zakonska ureditev varstva okolja, s. 191–201, v: Šturm (ur.), Upravni zbornik, IJU, Ljubljana 1996;
Čebulj/Pichler/Prančič, Zakon o varstvu okolja s komentarjem, Ljubljana 1994;
Šturm, Izhodišča za pravno varstvo okolja, s. 173–189, v: Šturm (ur.), Upravni zbornik, IJU, Ljubljana 1996,
Pličanić (ur.), Komentar zakona o varstvu okolja, IJU, Ljubljana 2011.